Poletni oziroma uradni čas se vsako leto konča zadnjo nedeljo v oktobru, uveden pa je bil z namenom boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe. Zagovorniki premikanja urnih kazalcev opozarjajo na prihranek energije, prav tako pa naj bi to koristilo dejavnostim, ki so odvisne od sončne svetlobe po delovnem času - denimo športnim in trgovskim dejavnostim.

Nasprotniki so mnenja, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabša njihovo razpoloženje in zdravje. Na račun tega je leta 2011 tedanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev sprejel sklep, da ne bodo več premikali ure.

Ure ne premikajo povsod
Uro so takrat Rusi premaknili samo še enkrat, in to na poletni čas, na njem pa so ostali do leta 2014, ko je Vladimir Putin podpisal zakon, s katerim so se za stalno vrnili k zimskemu času.

Premika ure sicer ne uporabljajo v vseh državah po svetu, tam, kjer ga, pa se ura ne prestavlja nujno na isti dan. V nekaterih državah so premik ure opustili, ponekod pa tega sploh nikoli niso uporabljali.

Poletni čas je bil najprej vpeljan v Avstriji in Nemčiji leta 1916, po drugi svetovni vojni pa se je v večini držav ukinil. Znova je bil vpeljan v šestdesetih in sedemdesetih letih zaradi energetske krize.

Slovenci smo uro začeli premikati leta 1983. Nazaj na poletni čas bomo prešli zadnjo nedeljo v marcu prihodnje leto.