Luka Dončić je v slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov, ki je tako kot svetovna in številne druge, izšla 5. septembra, omenjen kar dvakrat: ker je kot najstnik dosegel največ trojnih dvojčkov v Ligi NBA in ker je kot najmlajši igralec v NBA s trojnim dvojčkom osvojil 30 točk, kar je dosegel 27. januarja letos, ko so Dallas Mavericksi gostovali v Torontu (takrat je bil star 19 let in 333 dni). "Res sem izredno ponosna nanj. Se mi zdi, da se vidi, da Luka to dela z veseljem in potem ti rekordi pridejo spontano," je po predstavitvi knjige in z njo slovenskih rekordov dejala Lukova mama Mirjam Poterbin.

"Je bil kar presenečen. Sem mu morala razložiti, kateri rekordi so in se je tega res razveselil," pa je dejala o sinovem odzivu na vpis v knjigo rekordov. Sicer pa opaža, da v Ligi NBA tudi sicer veliko dajo na rekorde, ne glede na to, kam so potem vpisani.

Z jadralnim padalom neprekinjeno leteli 302,1 km

V letošnji izdaji knjige je sicer mesto našlo skupno 23 slovenskih rekordov, pet jih je, kot omenjeno, v knjigo vpisanih na novo. Poleg košarkarskega zvezdnika Dončića so se v knjigo rekordov vpisali še Bojan Gaberšek, Jošt Napret, Primož Suša in Dušan Orož, ki so z jadralnimi padali krožno leteli 302,1 kilometra – s Soriške planine so leteli proti Italiji, nato pa obrnili in leteli še nazaj. V zraku so bili več kot 10 ur, je pojasnil Gaberšek in dodal, da "to ne predstavlja kakšnega posebnega problema, če treniraš". Pred vzletom jih je popisal delegat mednarodne letalske zveze, samo pot so dokumentirali prek GPS-a, na koncu, po pristanku, pa jih je spet pričakal delegat, ki je potrdil, da so se zares vrnili z več kot 300-kilometrov dolgega poleta. Sam sicer ocenjuje, da bi bilo njihov rekord na tej trasi (od Soriške planine do Dolomitov) težko podreti, saj gre za maksimalno razdaljo, do koder je še mogoče leteti s padalom, bi pa lahko tak rekord postavili kje drugje.

Na enem mestu 564 koscev

2. avgusta lani je bil postavljen še en slovenski rekord: Društvo podeželske mladine Škofja Loka je v Cerknem na enem mestu zbralo kar 564 koscev z vse Slovenije. Klemen Mezeg je pojasnil, da so morali prav vsi kosci pokazati tudi znanje košnje. "Ampak ni bilo prav težko. So morali v petih minutah pokositi samo štiri kvadratne metre, mislim, da je bil vsak toliko sposoben, da je 'prišel skozi'," je dejal in dodal, da se je koscem pridružil tudi predsednik republike Borut Pahor in tudi sam zavihtel to kmečko orodje. Najmlajši med udeleženci je štel 16 let, najstarejši pa 88 let.

Tudi slovenska ekipa tekmuje v quidditchu, športu Harryja Potterja

V tokratni izdaji knjige rekordov pa je zapisan še en zanimiv rekord: med 27. junijem in 2. julijem lani je v Firencah potekalo tekmovanje svetovnega pokala v quidditchu, ki se ga je udeležilo rekordno število ekip – med njimi tudi slovenska (ekipa Aemona Argonauts). Po pojasnilih podpredsednika kluba Tomasa Pleška gre pri quidditchu – čeprav je v osnovi izmišljen in tekmovalci v izvirni različici letajo na metlah po zraku – za čisto pravi šport, ki združuje elemente drugih ekipnih športov, zahteva pa tudi resne treninge. V društvu Aemona Argonauts imajo trenutno okoli 20 članov, je še pojasnil.

Posebna omemba ob 30-letnici prvega vzpona zakonskega para na Mount Everest

V knjigi rekordov za leto 2020 sta izpostavljena tudi Marija in Andrej Štremfelj, ki sta se 7. oktobra 1990 (prihodnje leto bo tako minilo točno tri desetletja od dosežka) vpisala v zgodovino kot prvi zakonski par, ki jima je uspelo osvojiti Everest. "To je bil eden redkih dni, ko smo vrh dejansko doživeli na vrhu. Gor smo bili skoraj eno uro, kar si danes glede na fotografije težko predstavljamo," se je vzpona spomnila Marija Štremfelj, ki je z vzponom postala prva (in za zdaj še edina) Slovenka oz. Jugoslovanka na vrhu najvišje gore sveta in 13. ženska na Mount Everestu. Dodala je še, da z možem sploh nista vedela, da jima je z vzponom uspelo nekaj posebnega, dokler jima ni tega po prihodu nazaj v dolino povedala Elizabeth Hawley, ki je bila kronistka vseh odprav v Nepalu.

V zadnjem letu 5.103 novi rekordi

Sicer pa pri Guinnessovi knjigi vsak dan prejmejo več kot 100 prošenj za priznanje rekordov, a jih veliko večino zavrnejo. Samo od 5 do 15 odstotkov prijav je na koncu uspešnih – v zadnjem letu (do 20. junija) so tako priznali 5.103 nove rekorde, med njimi številne takšne, ki so povezani z zvezdniki in njihovimi profili na družbenih omrežjih, veliko je tudi športnih, pa tudi takšnih, ki so povezani z okoljsko tematiko (na primer z recikliranjem oz. onesnaževanjem), je na tiskovni konferenci pojasnila Mojca Benedičič, predstavnica založbe Učila, ki je izdala slovensko različico knjige. Med zavrnjenimi pa so letos pristali tudi najkrajši svinčnik na svetu, največ neprebranih e-sporočil na svetu in celo najdaljše prhanje ...

Letos so sicer več pozornosti namenili pogledu v prihodnost in s tem novim tehnologijam, ločeno pa tudi robotiki.