"Ta konec tedna pričakujemo kar rekorden obisk, glede na vreme in vsa dogajanja po Sloveniji pričakujemo prodajo približno 100 tisoč krofov," je za Televizijo Slovenija pojasnila Urška Strnad iz Gostinskega podjetja Trojane.

Krofi so značilna ocvrta sladka jed v tem času, a tradicionalni del pustnega časa na slovenskem območju so pravzaprav postali šele v prvi polovici 20. stoletja. Uvajali so jih namreč gospodinjski tečaji.

Na dunajskem dvoru naj bi leta 1815 pojedli od osem do deset milijonov krofov, navajajo etnologi. Opozarjajo pa, da so sladico, podobno današnjim krofom, poznali že v starem Rimu, saj jo je v svoji kuharici navajal Apicij iz prvega stoletja našega štetja.

Sorodna novica Pusti, Kurenti in Krofi – priimki, ki spominjajo na pustni čas

Mize se že šibijo

Na današnji dan pa so v naših krajih poleg krofov na jedilniku denimo svinjsko suho meso, potica z nadevom iz ocvirkov. "Za debeli četrtek je na Gorenjskem najprimernejša jed kmečka pojedina, ki jo sestavljajo kranjska klobasa, prekajena rebrca, svinjska pečenka, kislo zelje in cmoki," so za STA povedali v eni od gostiln z dolgoletno tradicijo na območju Šenčurja pri Kranju. Po glavni jedi pa pride na mizo "ocvirkovca", torej ocvirkova potica oz. potica z nadevom iz ocvirkov.

Podobno velja v Cerknici na Notranjskem. Na mizi mora biti na ta dan suho meso, denimo kuhana ali pečena prekajena svinjska krača, s kislim zeljem, kislo repo in praženim krompirjem, so pojasnili v eni od tamkajšnjih gostiln, kjer gostom radi ponudijo krajevno značilne jedi.

Prežagali babo in prevzeli oblast

Današnji debeli četrtek je tudi dan, ko Butalci v Cerknici revolucionarno prevzamejo oblast. Pravi župan jo namreč izroči Županu Butalskemu, ki bo nanjo skrbno pazil ves teden, do konca pustnih norčij. Oblasti pa se v teh krajih ne da prevzeti brez žaganja babe. To seveda ni čisto prava baba, ampak lesen hlod, žaganje je pa čisto pravo. Tako namreč simbolično odžagajo, kar je pač odžagati treba. In od kod ta običaj? Včasih so mame otroke poslale v mesto, naj gredo gledat, kje žagajo babo. One so tako imele čas, da so v miru napekle pustne dobrote, otroci so se zamotili v iskanju kraja tega grozodejstva, potegavščina pa jih je odtegnila od doma, dišečega po ocvirkovki, krofih in cvrtju.

Sorodna novica Vrhunec pustnih norčij: od mestnih karnevalov do tradicionalnih pustovanj

Butalci so oblast prevzeli ob 16.00 pred cerkniškim kulturnim domom, coprnice s Slivnice so prižgale pustni ogenj, babo – bolje leseno kot nobeno, poudarjajo – so prav zares prežagali, izstrelili nekaj salv in veselo rajali, kot pač znajo le v Butalah, je za Radio Slovenija poročal Marko Škrlj.

Rajanja po vsej Sloveniji

Do konca tedna se bodo sicer zvrstili še številni pustni dogodki. Mesta in kraji po vsej Sloveniji na pustno soboto ali nedeljo pripravljajo sprevod pustnih mask, ki ga ponekod obogatijo še z bogatim spremljevalnim programom.

Med največjimi pa so poleg Cerknice še Kurentovanje na Ptuju, Laufarija v Cerknem, norčije bodo zganjali Godlarji v Šenčurju, Škoromati v Brkinih, pestro bo v Drežnici, v Mozirju, Kranju, Domžalah in Piranu. Pa tudi v Ljubljani in Mariboru.