Stolpnici TR2 (NLB) in TR3 (Iskra) sta delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Prikazovalnik na Iskrini stolpnici pa je svetil 42 let. Foto: Wikipedia
Stolpnici TR2 (NLB) in TR3 (Iskra) sta delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Prikazovalnik na Iskrini stolpnici pa je svetil 42 let. Foto: Wikipedia
Iskrini prikazovalniki so prvič zasvetili 9. maja 1975, 30 let po osvoboditvi Ljubljane. Foto: MNZS

Kar se je zdelo morda kot novica za na zadnje strani, je v javnosti precej odmevalo - Ljubljančani s(m)o namreč že od malih nog navajeni, da se med tekanjem po mestu oziramo proti prikazovalniku, ki motri prestolnico nad Trgom republike in ki je viden z različnih koncev Ljubljane.

Ogorčenje je bilo tako veliko, da se je v teh šestih mesecih pojavilo kar nekaj pobud, pozivov in pritožb meščanov, češ da gre za kulturno dediščino. "Žalostno je, da tako ikonična znamenitost Ljubljane, ki je nekatere od nas spremljala vse življenje, ugasne s pišmeuhovskim argumentom, da je prestara in se je pač ne da popraviti," je zapisal neki občan v zapisu na občinskem spletnem portalu Pobude meščanov.

Ura kot zaščitni znak Ljubljane
Da je ura na Iskrini stolpnici zaščitni znak Ljubljane, je lani v kolumni v Dnevniku opozorila tudi krajinska arhitektka Ana Kučan in pozvala: "Moramo jo dobiti nazaj! Je talisman, ki v temi kaže pot." Profesorica na fakulteti za arhitekturo Sonja Ifko pa je za Delo dejala, da bi bilo smiselno uro popraviti, saj "gre za dediščino našega tehnološkega, gospodarskega razvoja, tradicijo našega znanja".

Kulturni antropolog Rajko Muršič je šel še dlje in ugašanje prikazovalnika na socialističnih stolpnicah arhitekta Edvarda Ravnikarja povezal s kapitalistično lakomnostjo in rušenjem zgodovine. Po njegovem mnenju je bilo le vprašanje časa, kdaj bo "kapital, ki ju je že zdavnaj pohrustal, prekinil tudi njuno simbolno povezavo s preteklostjo".

A po pol leta mrka je danes rdeča luč na desni od Ravnikarjevih stolpnic na veselje številnih znova zasijala. Čeprav so iz podjetja Ceeref, ki je zadnjih deset let lastnik stolpnice, julija, ko se je prikazovalnik po 42 letih pokvaril in ugasnil, sporočili, da ga ne bodo popravljali, kar so zatrjevali še oktobra, so si nazadnje le premislili.

Razsipni, zastareli, potratni.
Kot so pojasnjevali lani, so prikazovalniki "razsipni, tehnološko zastareli, rezervnih delov ni, energijsko so zelo potratni". "Lahko bi jih sicer zamenjali s sodobnimi prikazovalniki, a se zaradi sodbe ljubljanskega sodišča o svetlobnem onesnaževanju okolja tega ne bomo lotili," so še dodali.

Zdaj pravijo drugače, stari prikazovalnik pa so usposobili prav na predvečer Prešernovega dneva. Kot so povedali, so se za to odločili "zaradi želje in velikega interesa javnosti".

Iskrini prikazovalniki so prvič zasvetili 9. maja 1975, 30 let po osvoboditvi Ljubljane. Takrat so bili še trije - eden je bil usmerjen proti Veselovi ulici, drugi proti Erjavčevi ulici in tretji proti tedanjemu Trgu revolucije. Prikazovalniki, ki jih je izdelalo podjetje Movie display iz Torina, so merili 5,5 metra v dolžino in so tehtali 1.450 kilogramov. Vsak dan so prikazovali isto - ime Iskra, čas in temperaturo -, za praznike pa so imeli še poseben program.

Če je že kazalo, da bo po prvih dveh prikazovalnikih, ki sta postopno ugasnila, ura odbila tudi tretjemu, si lahko oddahnemo. Iskrina ura je, vsaj za zdaj, rešena.