Severni beli nosorog po imenu Sudan je bil v rezervatu pod stalnim varstvom oboroženih varnostnikov, saj na nosoroge pogosto prežijo divji lovci, ki so glavni krivci za zmanjšanje populacije nekaterih podvrst nosorogov. Lovci namreč po navadi ubijejo žival le zato, da dobijo rog.

Sudana so že dlje časa zdravili zaradi različnih zdravstvenih težav, ki so bile povezane z njegovo starostjo. Nosorogi namreč dočakajo okoli 50 let. V zadnjih 24 urah pa se je njegovo zdravstveno stanje drastično poslabšalo. Zaradi bolečin ni mogel niti vstati in se odpraviti na sprehod po rezervatu, kot je to počel običajno. Veterinarska ekipa se je zato odločila, da ga bodo uspavali.

Znanstveniki so zbrali genski material
Sudan se je skotil v današnjem Južnem Sudanu leta 1973, novembra istega leta pa so ga ujeli in poslali v češki živalski vrt Dvur Kralove. Decembra 2009 so Sudana iz Češke premestili v kenijski rezervat Ol Pejeta, z njim pa so prepeljali še tri severne bele nosoroge. Kmalu so jih vrnili v njihov naravni habitat in upali na uspešno parjenje, a se to ni zgodilo. Tudi vsi naslednji poskusi so bili neuspešni.

"Sudan je bil zadnji severni beli nosorog, ki se je skotil v divjini. Njegova smrt je krut simbol človeške brezbrižnosti in je razžalostila vse, ki so ga poznali," so sporočili iz živalskega vrta Dvur Kralove. Dodali so, da bodo tragično trenutek izkoristili in z modernimi tehnologijami poskušali ohraniti vrsto severnega belega nosoroga, ki je na pragu izumrtja. Znanstveniki so namreč zbrali Sudanov genski material, z umetno oploditvijo pa bodo poskušali zagotoviti obstoj te podvrste.

V nasprotju s severnimi belimi nosorogi se južni beli nosorogi uspešno razmnožujejo. Od leta 2005 se je število živali dvignilo s 14.540 na 17.480. Tudi število afriških črnih nosorogov se je v zadnjih treh letih povečalo, in sicer s 3.730 na 4.180.

Zdravilni rogovi
Ob začetku 20. stoletja je v Afriki in Aziji živelo več kot pol milijona nosorogov, a ta številka se je zaradi povpraševanja hitro rastočega srednjega razreda po rogovih v Aziji in zaradi divjega lova, ki je sledil, drastično zmanjšala.

Glavna trofeja lovcev so severni beli nosorogi postali že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, loviti pa jih kljub opozorilom in visokim kaznim za kršitelje niso nehali niti danes. Lovljenje je spodbudilo naraslo povpraševanje po rogovih, med drugim v namene tradicionalne kitajske medicine, kjer rogovi še vedno veljajo za čudežno zdravilo, ki ozdravi vsako bolezen. Cena rogov na črnem trgu je zato enaka ceni zlata, čeprav je sestava rogov podobna zgradbi človeških nohtov in las.

Odstranjevanje rogov
Ker divji lovci merijo predvsem na rogove vseh vrst nosorogov, so pod veterinarskim nadzorom številnim nosorogom, ki še živijo v divjini, odstranili rogove. Tako jih želijo zaščititi pred prezgodnjo smrtjo zaradi človekove želje po zaslužku. To storijo tako, da žival z uspavalom ustrelijo iz helikopterja ali s tal. Nosoroga nato imobilizirajo in označijo mesto, kjer bo veterinarski tehnik z motorno ali ročno žago odrezal rog. Medtem živali pokrijejo oči in ušesa, s čimer želijo kar se da zmanjšati hrup, poškodbe in druge motnje med rezanjem. Preostanek roga nato namažejo z borovo smolo, da bi preprečili pokanje in sušenje. Sledi le še čakanje, da se žival zbudi in vstane.