Karel in njegova žena Camilla bosta kronana 6. maja na slovesnosti v Westminstrski opatiji, kjer Britanci kronajo svoje kralje in kraljice že skoraj tisoč let. Na vrhuncu obreda posadijo krono na glavo monarha, ki pri tem sedi na hrastovem prestolu, ki je bil v izvirniku pozlačen in bogato okrašen z vitraži.

"To je najstarejši ohranjeni kos pohištva, ki se ga še uporablja za svoj prvotni namen," je povedala Krista Blessley, konservatorka Westminstrske opatije.

Prestol za kronanje je dal v srednjem veku izdelati kralj Edvard I., sprva pa je vključeval tudi t. i. kamen usode, ki so ga stoletja uporabljali za kronanja škotskih kraljev. Edvard I. je kamen pripeljal iz Škotske leta 1296.

Prestol je del obredov kronanja od leta 1308 dalje, je pa v teh letih utrpel kar nekaj poškodb in obrabo, med drugim so v 18. in 19. stoletju šolarji iz Westminstra in turisti vanj vrezovali grafite.

Eden od obiskovalcev je tako vrezal "Na tem stolu je 5–6. julija 1800 spal P. Abbott". Ena od stranic je bila poškodovana v bombnem napadu leta 1914, za katerem naj bi stale sufražetke, v 18. stoletju pa so zamenjali podnožje, ki ima na vsakem koncu podobo leva.

Kamen se vrača v London

Kamen usode so 26. decembra 1950 ukradli škotski nacionalisti, a so ga nekaj mesecev pozneje našli. Leta 1996 so kamen vrnili Škotski, kjer ga hranijo v Edinburškem gradu, ga pa bodo za kronanje vrnili v London.

Pred Karlovim kronanjem se bodo pri restavratorskih delih prestola osredotočili na čiščenje površine stola z gobami in vatiranimi palčkami ter na stabilizacijo še obstoječih plasti pozlate.

"Prestol za kronanje je izjemno krhek. Ima kompleksno strukturo plasti, kar pomeni, da se pozlata na njem pogosto odlušči," je povedala Blessley. "Posledično velik del mojega dela trenutno predstavljata pritrjevanje teh plasti pozlate in zagotavljanje, da je prestol za kronanje popolnoma neoporečen."