8. junija praznujemo dan Primoža Trubarja (1508-1586), osrednje osebnosti slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih podpisali slovenski protestantski pisci v 16. stoletju, jih je Trubar napisal polovico, pripravil pa dve tretjini.

Za osrednjo nalogo si je ta zadal prevajanje Nove zaveze in Lutrove Hišne postile, vendar njegov genij in ključno vrednost za slovensko književnost predstavljajo zgodnejša dela. Če je želel s knjigo širiti novo vero, je bilo treba najprej utemeljiti knjižni jezik.

Da so bila prepričanja, kako 'tega surovega in barbarskega jezika ni mogoče ne pisati ne brati', napačna, je dokazal s Katekizmom in Abecednikom, prvima slovenskima tiskanima knjigama oziroma prvima slovenskima knjigama sploh. Z njima je leta 1550 utemeljil knjižni jezik. Oprl se je na govore osrednjega slovenskega področja in ponudil knjižni standard, ki ga, kot je zapisal, 'vsaki dobri preprosti Slovenec lehku more zastopiti'.

Kot omenjeno, se je Trubar lotil tudi prevoda Biblije, a se je ukvarjal zgolj z novozaveznimi teksti. Jurij Dalmatin (1547-1589) pa je imel vendarle boljše znanje grščine in hebrejščine, čeprav mu je bil pri prevajanju v pomoč zlasti že obstoječi Lutrov nemški prevod. Preberite, kako je potekala restavracija enega izmed ohranjenih izvodov Dalmatinove Biblije.