Zgodaj zjutraj se fantje zberejo sredi vasi, v pustnem sprevodu se odpravijo skozi Ravne po gozdni poti do Magozda, od tam v Jezerca, nato v zgornje Drežniške Ravne. V spodnjih Ravnah jih popoldne pričaka množica ljudi, tam pripravijo osrednjo prireditev.

Renato Bric, eden vodilnih v pripravah na "Ravenske pustove", obhod po vaseh opiše: "V vsaki od treh vasi poteka obhod po ustaljeni poti. Na čelu je vodja sprevoda, za njim sta harmonikar - muzikant in bobnar, ki igrata pustno himno in tako dajeta celotni skupini ritem hoje. Za njimi se zvrstijo ostali liki, ki se delijo v tri skupine: "Ta lepi", "Ta grdi" in posebne vloge, kot so Žandar in Ravbar, Rezijan, Dimnikar, Poštar, Zdravnik, C'gajnarca z otrokom, Ta debel, Poštar, Kmet in kmetica, Nosač Ta slamnastega' in Lovec z zajcem. Sprevod se ustavi v vsaki hiši, razen tam, kjer so imeli smrt v družini. Pred vstopom v hišo se mora vodja sprevoda pogajati z gospodarjem, da jih spusti v hišo in mu dokazati, da prihajajo z dobrim namenom, še več, da hiši prinašajo srečo in odganjajo zlo. V hišo vstopijo le »Ta lepi« in posebni liki. 'Ta lepi' tam zaplešejo, gospodinja jih pogosti in obdari z raznimi darovi, v pustno blagajno prispeva kakšen cent. Razen vodje nihče v sprevodu ne govori."

Samski fantje in iniciacija
Pustovanje v teh treh vaseh pod Krnom je v domeni fantovske skupnosti – torej neporočenih fantov, ki morajo v letu, ko so sprejeti v fantovščino, dopolniti najmanj 17 let. Obred iniciacije poteka na eno izmed zadnjih sobot v decembru Pri sprejemu v skupnost morajo novinci znati vriskati in zapriseči v skladu s pustno zaprisego. Na prvem sestanku tudi določijo pustne vloge. Novinci dobijo najtežje – to so "Ta grdi", ki so opasani s težkimi zvonci in skriti za strašljivimi lesenimi obraznimi maskami z velikimi zobmi ter dolgimi jeziki. Renato Bric je poudaril, da velja v pripravah na pust stroga zakonitost: "Kdo ima katero vlogo - mora ostati skrivnost vse do konca pustovanja. Zato je za domačine pravi izziv, da že pred pustovanjem in zlasti na dan pusta ugibajo, kdo bo nosil, oziroma kdo nosi katero masko. Vsaki maski oziroma vlogi mora fant vtisniti tudi svoj pečat. Domačini tako zavzeto primerjajo, kako so bile iste vloge v različnih letih odigrane in izbirajo najbolj izvirne izvedbe. Zato je za fante velik izziv - kako tradicionalno in standardno vlogo razgibati in ji vdahniti dodatne poteze."

Gre za staro pogansko ženitev
Ravenski pustovi predstavljajo staro pogansko ženitev. V sprevodu so namreč "ženitovanjci", tisti, ki se poročijo. To sta dva para "Ta lepih" - ženin in nevesta, pa "Ta star" in "Ta stara", oče in mati vseh pustov. Ker vse maske nosijo fantje, skrbno izberejo predvsem ženitovanjski par. Pozorni so na razliko v višini - "Ta lepa" mora biti malo manjša, oba pa morata znati dobro plesati, saj se zavrtita po vseh vaških hišah in na zaključni prireditvi. Protiutež sprevodu lepih so "Ta grdi". To skupino sestavljajo Smrt, Korpar in dva para Ta grdih. "Smrt" pomaga "Ta grdim" loviti otroke po vasi. "Korpar" nosi "korpo" - velik, pleten koš, v kateri je bil pepel za "Ta grde". Tudi on lovi otroke. Namlatijo oziroma izprašijo jih z nogavico, polno pepela, zato so strah in trepet deklet in otrok.

Živa mojstrovina državnega pomena
Renato Bric ob še zadnjih pripravah na zgodnje pustovanje poudari: "Ta grdi so avtentična maska Ravenskega pusta. Obličje je leseno, obloženo z ovčjo ali kozjo kožo, na masko so nataknjeni ovnovi ali kozlovi rogovi. Iz ust visi dolg, rdeč usnjen jezik. Te maske so narejene na območju Ravenskih pustôv. V pustni skupini si ne izdela vsak sam svoje maske 'Ta grdega', pač pa imajo za to vedno mojstra, ki jih izdela po potrebi. V preteklosti je bil to gospod Bizjak - po domače Kajhež iz zgornjih Drežniških Raven, nato Marjan Skubin, kasneje pa Alojz Skubin iz Jezerc. Danes jih izdeluje Mitja Kanalec iz Raven."

Ravenski pust je – poleg Drežniškega pusta in Cerkljanske laufarije – razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Pust pod Krnom je namreč še eno zadnjih pustovanj v Sloveniji, ki je še vedno povezano s sprejemom v fantovsko skupnost, ki ohranja tradicionalni potek pustovanja, pa tudi najbolj značilne pustne like. In pri katerem so priprave še vedno zavite v tančico skrivnosti, saj fantje nočejo in ne smejo izdati vseh obredov iniciacije za sprejem v pustno druščino. Pridite in se prepričajte v soboto, 7. februarja.

Mojca Dumančič, TV Slovenija