Strokovnjaki trdijo, da se minareti na tej indijski gradbeni mojstrovini tresejo in zato sumijo, da se celotna zgradba ugreza v nestabilna tla, na katerih je zgrajena.

Tamkajšnje oblasti se za opozorila o rušenju najbolj romantičnega mesta ne menijo, saj v državi vlada revščina. Čeprav je lani Tadž Mahal obiskalo ogromno turistov, ki so za obisk porabili več kot 30 milijonov funtov, državljani menijo, da denarja za obnovo enostavno ni, saj ta konča v žepih birokratov, namesto da bi z njim pomagali ljudem ali pa samemu kulturnemu spomeniku.

Zakaj je bil zgrajen Tadž Mahal?
Sicer pa so mavzolej Tadž Mahal zgradili kot spomenik ljubezni Šaha Jahana do Mumtaz Mahal. Šah Jahan je vladal v Indiji od leta 1628 do 1658 in je imel veliko žen. Kljub temu je bila njegova najljubša in edina ženska, ki jo je ljubil, Mumtaz Mahal (s pravim imenom Arjumand Banu). Par se je poročil, ko je bilo njemu 15 let, ona pa je bila še malo mlajša. Rodila mu je 14 otrok, pri zadnjem porodu pa je umrla.

Gradili so ga 22 let
Nesrečni Šah se je odločil, da bo ljubljeni ženi postavil najlepšo grobnico na svetu, in tako je nastala ena od najlepših arhitekturnih gradenj na svetu - svetišče Tadž Mahal, najbolj znano arhitekturno čudo v Indiji. Tadž Mahal leži ob reki Jamun v mestu Agra. Pri gradnji je sodelovalo 20 tisoč delavcev in tisoč slonov, ki so iz 320 kilometrov oddaljenih kamnolomov vlekli marmor. Iz Rusije so pripeljali malahit, marmor iz Mahrana, karneol iz Bagdada, iz Perzije turkiz in iz Kitajske kristal. Gradnja je trajala 22 let, pri delu pa so sodelovali arhitekti iz vse Azije, zato sploh ni čudno, da je Indija zaradi gradnje postala revna.

Črna grobnica zanj ni bila zgrajena
Šah je ob koncu gradnje izdal okruten ukaz, da morajo vsem delavcem odrezati roke, arhitektom pa so morali odsekati glave - in to vse samo zato, da ne bi mogli zgraditi lepšega arhitekturnega dragulja od Tadž Mahala.

Nameraval je zgraditi še en Tadž Mahal iz črnega marmorja, ki bi služil kot njegova grobnica. Drugo svetišče bi se nahajalo na drugi strani reke, oba Tadž Mahala pa bi bila povezana s srebrnim mostom. To pa mu je preprečil sin, ki ga je dal zapreti, tako da je ta zadnja leta svojega življenja preživel v ujetništvu.

Sicer pa kraj slovi kot simbol konca pravljičnih ljubezni. Tako ga je leta 1992 obiskala tudi pokojna princesa Diana, zaradi česar je kraj postal simbol pravljičnih zakonov, ki imajo žalosten konec. Tako vsem znano fotografijo princese, ki sedi sama pred veličastno stavbo, mnogi označujejo kot simboličen konec zakona s princem Charlesom.