Največji švicarski proizvajalec instant kave Nestle in drugi švicarski uvozniki, pražilci in trgovci s kavo so morali vrsto let skladiščiti zaloge kavnih zrn, saj jih je k temu obvezoval zakon. Kava sicer ni edino živilo, ki ga morajo Švicarji po ukazu oblasti kopičiti za "hude čase" - v to kategorijo sodijo tudi sladkor, riž, jedilna olja in živalska hrana.

Ta sistem rezerv za izredne razmere je država uvedla v času med prvo in drugo svetovno vojno, da bi se pripravila za morebitno pomanjkanje v primeru vojn, naravnih nesreč ali epidemij.

Skoraj brez kalorij

A ukaz o skladiščenju kave velja le do leta 2022, po tem času pa bodo podjetja lahko na tržišču ponudila vse zaloge, ki so jih skrbno hranila vrsto let. "Zvezni urad za nacionalne gospodarske zaloge je sklenil, da kava ni bistvena za življenje. Kava nima skoraj nobenih kalorij, zato s fiziološke perspektive ne prispeva k dobri prehranjenosti državljanov," so sporočile oblasti.

Švicarji so veliki kavoljubci

Obvezne zaloge kave kopiči 15 švicarskih podjetij in znašajo 15.300 ton, kar bi bilo dovolj za trimesečno kavno preskrbo te alpske države. 8,5 milijona Švicarjev namreč v povprečju zaužije devet kilogramov kave na prebivalca letno, kar je močno nad povprečjem nekaterih drugih držav. Britanci na primer spijejo 3,3 kilograma kave na prebivalca letno, Američani pa 4,5 kilograma.

Z vladno odločitvijo pa niso vsi zadovoljni. Organizacija Reservesuisse, ki nadzira švicarske rezerve hrane, je oblasti prosila, naj znova pretehtajo odločitev in zatrdila, da želi 12 podjetij izmed 15, ki imajo zaloge kave, še naprej skladiščiti, tudi zato, ker obstoječi sistem pomaga pri krepitvi dobavne verige.

Podjetja so sicer za shranjevanje kave plačana, saj od zvezne vlade dobijo 3,3 evra za sto kilogramov kavnih zrn, kar pomeni, da vlada za hrambo kavnih zalog letno nameni 2,4 milijona evrov.