Tajska masaža izvira iz Indije, od koder so jo zdravniki in menihi pred 2.500 leti prenesli na Tajsko, kjer so jo izpopolnili do obisti. Pod vladavino tajskega kralja Rame III. v 19. stoletju so nekatere tehnike masaže vklesali celo v stene znamenitega templja Wat Pho v Bangkoku.

Posebej se je število ljubiteljev masaže razširilo v 60. letih 20. stoletja, ko so odprli prvo šolo tajske masaže, kjer se je za to veščino izučilo mnogo ljudi z vsega sveta. Natančnejše, v šoli se je do zdaj izobraževalo že več kot 200.000 maserjev, ki danes delujejo v 145 državah, piše Guardian.

Danes mojstre tradicionalne tajske masaže najdemo po vsem svetu, tako v razkošnih termah v Bangkoku kot ob obali letovišča Phuket in na skromnih obcestnih točkah. Zaradi množice ponudnikov ostaja dostopna vsem, saj je treba za uro temeljitega raztezanja na Tajskem običajno odšteti okoli pet evrov, v svetovnih metropolah pa gredo cene v nebo, saj ura masaže stane tudi nekaj sto evrov.

Tajska masaža se osredotoča na usmerjanje krvnega obtoka v problematične dele telesa, s čimer se pozdravijo bolečine v mišicah. Dokazano je, da pomaga pri lajšanju bolečin v hrbtu, pri glavobolih, nespečnosti in anksioznosti.

Na seznamu 550 stvari

Unesco, agencija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, na seznam nesnovne kulturne dediščine uvrsti tradicije in veščine, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Trenutno jih je na tem seznamu 550 iz 127 držav, razdeljene pa so v tri kategorije. Slovenci so na seznamu predstavljeni s štirimi običaji – klekljanjem čipk, veščino suhozidne gradnje, znanja in tehnike, obhodi kurentov in Škofjeloškim pasijonom.