Razstaviščni dom je vpadljiv arhitekturni objekt imenoval The Crystal (Kristal), ki ga je kot nekakšno korporativno izložbo zgradil nemški inustrijski in energetski velikan.

Ob zares slikovitem učnem prikazu preudarne rabe energije ter vode in vseh drugih naravnih virov so na razstavi, ki je svojevrsten vizualni praznik za vsakogar, ne le za najmlajše, posebej preudarno izpostavljen demografski vidik prihodnjega razvoja človeštva oziroma nujnost razumevanja družbenih in kulturnih vsebin, ki prebivalce različnih geografskih območij bodisi povezujejo bodisi ločujejo.

Ravno ob tem bi želel pojasniti, da imam občutek, kot da številni naslovi, vedenja, priporočila izpod klobuka “trajnostni razvoj” prepogosto izvenijo kot floskule organizacij, ki skrbijo za tehnološki napredek oziroma tehnične inovacije. Nemara bi demografskemu kotičku ustvarjalci razstave lahko dodali vsaj namig, da je razumevanje narave pravzaprav sobivanje z našim planetom. Vsaj ošvrk kančka modrosti antičnih ljudstev, ki so Zemljo razumeli kot živo telo, ne bi bil odveč. Nas bodo ekološkega pogroma rešili res le sončni kolektorji in vetrne elektrarne, recikliranje odpadkov, ali pa bo za kaj takega potrebna tudi sreča posameznika, medtem ko ta vrtnari in ima zato z okolico resnično pristne, tesnejše stike?

Drugo malo razočaranje na razstavi je poglavje interaktivno prikazane študije z naslovom The Green City Index, ki Ljubljane v primerjavi z drugimi večjimi evropskimi mesti po splošni skrbi za okolje, porabi energije, kakovosti zraka, ravnanju z vodo itd. ne uvršča med najuspešnejše. Ob tem ni mogoče spregledati tega, da Ljubljano kritizirajo zato, ker si slovenske oblasti premalo prizadevajo izboljšati razmere.

Poleg oddelkov čudovitega londonskega Znanstvenega muzeja (Science Museum) v Kensingtonu je instalacija v zgradbi The Crystal nemara naprivlačnejša neumetniška hi-tech razstava v Londonu.

Matjaž Ambrožič/@matjazambrozic