Pred matičarjem je bilo lani sklenjenih 50,1 odstotka vseh porok, kažejo podatki italijanskega statističnega urada. Tradiciji cerkvenih porok so ostali zvesti na jugu Italije, kjer je bilo 30,4 odstotka porok sklenjenih na matičnih uradih, na severu Italije pa je bilo civilnih porok kar 63,9 odstotka.

Rekordno najmanj porok so v Italiji našteli leta 2014, ko se je za skok v zakonski jarem odločilo 189.765 parov, kar 57.000 manj kot npr. leta 2008. Zdaj so poroke sicer spet nekoliko v porastu. Lani se je tako poročilo 4500 parov več kot leta 2017. Skupno je bilo sklenjenih 195.778 zakonskih zvez.

Italijani se za poroko odločajo v poznejših letih. Povprečna starost italijanskega ženina je 33,7 leta, neveste 31,5. Petina vseh lanskih porok lani je bilo v drugo.

Slovenske številke
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je bilo pri nas lani sklenjenih 7.256 zakonskih zvez, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2017.

Ženini so bili ob sklenitvi zakonske zveze stari povprečno 36,6 leta in povprečno skoraj tri leta starejši od nevest; te so bile stare povprečno 33,9 leta.

"Število sklenjenih krščanskih zakonov se je zmanjšalo s 3.197 leta 2007 na 2.592 v letu 2017 (–18,93 odstotkov). V analiziranem obdobju se je odstotek sklenjenih cerkvenih porok glede na civilne na letni ravni znižal s 50,16 na 39,99 odstotkov," je zapisano v letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji iz lanskega leta, objavljenem na spletnih straneh Slovenske škofovske konference (SŠK).

Še v letu 2005 je bil delež cerkvenih porok glede na civilne poroke 60-odstoten. "Število krstov, prvih obhajil in cerkvenih porok se zmanjšuje tudi v drugih evropskih državah, zato lahko govorimo o splošnem pojavu, ki je zajel staro celino. Popolnoma drugačno sliko ponuja krščanstvo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kjer je gibanje ravno nasprotno," so zapisali.

Vse več otrok rojenih zunaj zakona
V Italiji se je v primerjavi z letom 1997 z 1,368 milijona parov tudi potrojilo "koruzništvo". Skoraj vsak tretji otrok se tako v Italiji rodi staršem, ki niso poročeni.

Število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, se povečuje tudi v Sloveniji. Leta 2007 je število rojenih zunaj zakonske skupnosti prvič preseglo število tistih, rojenih v zakonski zvezi.

"Če je bilo leta 1954 le 10,9 odstotka prvorojenih otrok rojenih zunaj zakonske zveze, jih je bilo leta 2000 37,11 odstotka, leta 2017 pa 58,57 odstotka," našteva omenjeno poročilo.

Upadanje števila krstov, prejemanja zakramentov in nasploh oddaljevanje od verskega življenja so povezani z načinom življenja družbe in družin, menijo v SŠK-ju.