Oglas
Da, Slovenci smo narod izjemnih ljudi, ki se vedno znova trudijo, da bi svoje znanje, sposobnosti in posebne dosežke predstavili svetu. Kot vsako leto tudi letos nova izdaja knjige Guinness World Records vsebuje kar nekaj slovenskih rekordov, ki so vsi - razen enega, ki je delo narave - rezultat človeškega truda, so zapisali pri založbi Učila.
17. september - Guinnessov dan rekordovLetos je slovenska različica knjige izšla na isti dan kot drugod po svetu - 17. septembra, na dan Guinnessovih svetovnih rekordov -, letos v, kot se za knjigo rekordov spodobi, rekordni izdaji 8.000 izvodov. Tokrat nosi podnaslov "knjiga desetletja", saj so se v njej ozrli tudi na nekaj največjih dosežkov zadnjega desetletja, med katere so uvrstili tudi zgodovinske dogodke: tako vesele kot tragične, med slednjimi napad na Svetovni zgodovinski center 11. septembra 2001, pa rušilni cunami na Indijskem oceanu, med prijetnejšimi pa izvolitev prvega temnopoltega predsednika ZDA, "pottermanijo" in pristanek na Marsu ...
V družbi štirih znanih rekorderjev
Na predstavitvi knjige v knjigarni Konzorcij so se direktorju omenjene založbe Srečku Mrvarju in urednici nove izdaje knjige Sandri Stevanovič pridružili štirje slovenski rekorderji: alpinist Tomaž Humar, ki se je leta 2007 povzpel na Anapurno, in to v zahtevnem "alpskem" slogu - njegov dosežek je uvrščen tudi med sto najbolj bleščečih rekordov desetletja -; petkratni Guinnessov rekorder in ultramaratonec Martin Strel; štirikratni Guinnessov rekorder Jože Vöröš, ki se je tako kot do rekordov pripeljal tudi v knjigarno - na monociklu - ter dvakratni rekorder, kolesar Marko Baloh, ki je v 24 urah prevozil 890 km. Da, s kolesom.
Poleg tega smo Slovenci v Guinnessovi knjigi zapisani še z drugimi zares raznovrstnimi rekordi - menda jih je skupno 18 -: največja četvorka, najvišji kres, dosežki v streljanju z zračno puško, tek na 800 m v dvorani, smuka z Everesta, najstarejša vinska trta, najstarejše glasbilo, najgloblje brezno ... Po kratkem klepetu s štirimi rekorderji so se obiskovalci predstavitve posladkali še z rekordno najdalšo sladico, slovensko rekorderko Planico.
"In kako se je v Guinnessovi knjigi znašel Jelko Kacin?" se je glasilo "nagradno vprašanje", ki ga je Brvar zastavil zbranim. Odgovora ni uganil nihče, je pa precej preprost: med nekim fotografiranjem se je znani slovenski politik postavil poleg Martina Strela. Torej je upanje tudi za nas, navadne smrtnike. In, kot nam je zagotovila urednica Stevanovičeva: "Vsak rekord je lahko vaš!"
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje