Učno pot so v okviru projekta Life Lynx, katerega glavna naloga je reševanje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem, pripravili ljubljanska biotehniška fakulteta, novomeški zavod za varstvo narave, kočevski zavod za gozdove, kočevski javni zavod za turizem in Planinsko društvo Kočevje.

Tematska pot po besedah Irene Kavčič z biotehniške fakultete obiskovalcem na poljuden način odstira vpogled v življenje risov, ki so v Sloveniji znova ogroženi.

Obiskovalci bodo na poti izvedeli, kakšna je vloga risa v ekosistemu, zakaj je pomemben v naravi, kako raziskovalci raziskujejo rise, kako jih preštejejo in kakšne so grožnje, s katerimi se spopadajo risi.

Pot se začne in konča se ob Koči pri Jelenovem studencu, dolga je 2,5 kilometra in je posebej označena. Del okoli 700 metrov poti je posebej namenjen družinam z otroki, sicer pa je primerna za vse generacije.

Obiskovalce vodi risa Mala

Na poti so informativne table s strokovnimi in poučnimi informacijami, ki jih obiskovalcem podaja risa Mala, ter didaktični pripomočki, ob katerih se je mogoče preizkusiti v različnih spretnostih.

Populacija risa v Sloveniji in sosednjih državah je v zadnjih letih zaradi parjenja v sorodstvu znova ogrožena, zato je leta 2017 stekel projekt Life Lynx, v okviru katerega skušajo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Romuniji in na Slovaškem populacijo risa znova okrepiti.

V okviru projekta so do zdaj v Slovenijo pripeljali 13 risov. Prvi ris je k nam prišel iz Romunije, njegova potomka je risa Mala, ki obiskovalce tudi simbolično vodi po učni poti.

V Sloveniji vsaj 25 risov

Po besedah Ivana Kosa z biotehniške fakultete je bila doselitev dokaj uspešna, saj se je v razmnoževanje vključilo več risov, ki imajo tudi že mladiče. "Glede na obdobje konec devetdesetih let, ko je bilo pri nas le še od 10 do 15 risov, je stanje zdaj bistveno boljše. Tako imamo trenutno v Sloveniji dokazano prisotnost vsaj 25 risov, ocenjujemo pa, da jih je okoli 30," je dejal.

Po njegovih besedah se spreminja tudi odnos do risov. Raziskava, ki so jo izvedli, je namreč pokazala, da okoli 85 odstotkov ljudi meni, da je treba risa rešiti, če je treba, tudi z doselitvami.