Vrtnice so se skozi zgodovino spreminjale, človek jih je nenehno žlahtil, zato se razlikujejo od tistih izpred sto let. Občudujemo jih lahko na številnih zasebnih, pa tudi javnih vrtovih.

Kraški vrtovi so običajno polni zelenjave, a na številnih v tem času kraljujejo tudi vrtnice. Številni vrtovi so skriti za visokimi zidovi, zato je obisk presenečenje. Breda Čopi iz Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije je tako opozorila na zasebni vrt na kraškem robu, ki je okrašen z vsemi mogočimi vrtnicami: "V tem vrtu smo uporabili čisto vse, kar je: od grmastih do pokrovnih, predvsem pa plezalk in popenjavk."

Večji rozariji v Evropi imajo danes več kot šest tisoč sort vrtnic, med njimi so tudi slovenske. Prva je Prešeren, žlahtnil jo je Matjaž Kmecl. "Prešeren ima brata – ta se imenuje Trubar –, ki je nekoliko svetlejši, ampak za kraje z bolj sušnim vremenom oz. podnebjem, kot so vinorodni kraji, verjetno še boljši od Prešerna, ker je število cvetov večje in tudi cvetki so bolj bogati," razlaga Matjaž Mastnak iz Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije.

Tako kot sorte se je skozi čas spreminjalo poimenovanje. Danes se vrtnice večinoma označujejo s trgovskimi imeni, kar običajnemu potrošniku ne pomeni veliko. Večji pomen imajo sprehodi po rožnih vrtovih – tako javnih kot zasebnih. "Sicer imamo srečo, da imamo mnogo vrtnic, ki cvetijo do oktobra, vendar najlepši čas sta maj in polovica junija," pojasnjuje Blanka Malgaj iz Ville Fabiani.

Pred dobrimi tremi leti so bogato zbirko rastlin s številnimi vrtnicami obogatili tudi v Botaničnem parku v Sežani. "Opažamo, da nas iz leta v leto obiskuje vedno več obiskovalcev – seveda tudi zaradi lepo oblikovanega vrta z vrtnicami," pravi vodja Marjetka Kljun Terčon.

Kraljice rož pa krasijo tudi mestna središča, promenadam so nadele najlepši obraz, kamnitim stebrom pa vdihnile lepoto, ki mimoidočemu ustavi korak.