"To je prvič, da se je celotni človeški genom pridobil iz česa drugega kot človeških kosti," je povedal molekularni antropolog Hannes Schroeder iz univerze v Koebenhavnu, soavtor študije, ki je bila objavljena v publikaciji Nature Communications. Kot so ugotovili znanstveniki, je bila ženska genetsko bližje lovsko-nabiralniškim skupinam iz celinske Evrope kot tistim, ki so pred dolgimi tisočletji živeli v Skandinaviji. Na podlagi vzorca domnevajo, da je verjetno imela temne lase, temno polt in modre oči.

Raziskovalci so v dvocentimeterskem vzorcu odkrili tudi sledi rastlinskih in živalskih DNK oz. lešnika in race. To je potrdilo to, kar so arheologi že vedeli o prehranjevalnih navadah ljudi, ki so pred 5000 leti živeli na območju Skandinavije. Ob tem je analiza pokazala tudi okrog 40 različnih vrst mikrobov.

Vzorec kamenodobne žvečilke so odkrili med arheološkimi izkopavanji v Syltholmu na jugu Danske. Po besedah enega izmed avtorjev študijeTehisa Jensena, gre za edinstveno najdišče. "Skoraj vse je zapečateno v blatu, kar pomeni, da je raven ohranjenosti organskih ostankov absolutno fenomenalna," je dejal Jensen.

Ob vseh nabranih podatkih vseeno ni popolnoma jasno, zakaj je kamenodobna Skandinavka žvečila brezovo smolo. Znanstveniki tako lahko le ugibajo, ali je to počela za to, da bi iz nje naredila neke vrste lepilo, da bi si očistila zobe ali pregnala lakoto. Ali pa jo je morda preprosto žvečila tako, kot žvečilke žvečimo danes.