...
in po programu, ki kljub zasoljeni ceni vstopnic (tudi do pol milijona slovenskih tolarjev) ni ponudil presežka.

Organizatorji so predvidevali, da si bosta prireditev ogledali dve milijardi TV-gledalcev, kar je morda le pretirana ocena, vendar je res, da Mis sveta pod licenco Julie Morley dokazuje, da je lepota lahko tudi industrija.

O Talent Showu
Res je sicer, da vsako leto skušajo dajati čim več poudarka na dobrodelnost in talente tekmovalk - kot da bi skušali prepričati skeptike in feministke, da se na prireditvi Mis sveta vse vrti okoli možganov in nadarjenih lepotičk, ki z izpiljenim nasmehom, natreniranim telesom in vrtoglavo visokimi petami neutrudno stepajo, recitirajo Zdravljice, žonglirajo in prikazujejo znanje drugih uporabnih stvari.

Zmaga nad umetno lepoto? Ne ravno.
Zmago Čehinje bi lahko pozdravili kot zmago predstavnice nekdanje socialistične države, države, ki še nikdar ni osvojila naslova mis sveta. Zmago nad državami, kot sta Indija in Venezuela, kjer so lepotna tekmovanja prešla že vse zdrave meje. Tam začnejo starši in trenerji že deklice uvajati v svet, kjer popolnost ni samo zaželena, temveč nujna, lepotne operacije pa stvar vsakdana. A kaj, ko je zmagovalka Tatana vse kaj drugega kot "naravna" lepotica, kot je bila na primer lanska mis sveta, Islandka Unnur Birna Vilhjalmsdottir, temveč je videti kot produkt Hugha Hefnerja.

A ob malem morju lepotnih tekmovanj, kdo bo pravzaprav sploh res opazil mis sveta?

K. S.