Diplomirani filozof je s svojim ciničnim humorjem in satiro, s katero mu je uspelo zasenčiti celo samega mentorja Jona Stewarta, iz nezaposlenega komika zrasel v avtoriteto, ki ji na ameriški televiziji tako rekoč ni para.
(Ne tako) tradicionalni irski katoličan
In kdo pravzaprav je Stephen Tyrone Colbert? Rodil se je 13. maja 1964 v Washingtonu v veliki irski katoliški družini (je najmlajši od 11 otrok) in odraščal v Južni Karolini ob vzgoji, da si lahko dober kristjan, pa vseeno dvomiš o Cerkvi. Danes Colbert trdno gradi prav na tej mantri – čez teden v svojem že skorajda kultnem Colbert Reportu ne prizanaša ne demokratom ne z vero obsedeni najbolj desni struji republikancev, v nedeljo pa uči otroke verouka.
V mladosti je visoko inteligentni fant hitro ugotovil, da na južnjake leti veliko negativnih stereotipov, zato je odpravil svoj južnjaški naglas in začel posnemati govorico voditeljev poročil, svoj (irski) priimek pa začel trmasto izgovarjati po francosko, se pravi Colber', in ne Colbert. Pri desetih letih je v letalski nesreči izgubil očeta in dva brata, in potem se je težko vklapljal v družbo in čas raje kot z drugimi otroki preživljal ob znanstvenofantastičnih in domišljijskih knjigah.
Improzačetki
Kot najstnik se je preizkušal tako v šolskih gledaliških skupinah kot v skupini, ki je preigravala pesmi Rolling Stonesov. Želje po študiju morske biologije in karieri, ki bi zajemala tudi potapljanje, je moral opustiti, potem ko je po operaciji ostal gluh na eno uho. Zadovoljiti se je moral z diplomo iz filozofije. Med študijem je njegova ljubezen do igre in gledališča vse bolj rasla. Sprva je začel z improvizacijo, nato pa se preselil v New York, kjer je soustvarjal serijo skečev Exit 57.
Po ukinitvi je delal v Dana Carvey Showu, Saturday Night Liveu, kot svetovalec za scenarije pri VH1 in MTV-ju in kot humoristični dopisnik za Good Morning America – uporabili so le dva izmed njegovih prispevkov, a to je bilo dovolj, da je leta 1997 dobil poskusno delo v Daily Showu z Jonom Stewartom. V istem času je žongliral z dvema službama: s tisto pri Daily Showu in z ustvarjanjem kratkotrajne, a kultne humoristične serije Strangers With Candy.
Od Daily Showa do lastne oddaje
Colbertova era pri Daily Showu je trajala do leta 2005. V tem času se je uveljavil kot najbolj prepoznavni in najbolj priljubljeni "dopisnik", ki je s svojo TV-osebnostjo vzvišenega ultrakonservativnega moralista in domoljuba predstavljal popolnega antipoda Stewartovemu liberalcu – to potrjujejo tudi trije zaporedni emmyji (2004-006).
Colbert je svoj lik opisal kot "tepca, ki večino življenja preživlja z igranjem netepca – takega, ki mu uspeva to prikrivati vsaj toliko dobro, da se ukvarja s temami, s katerimi se ukvarja". Šov je postal še bolj priljubljen zlasti med predsedniškimi volitvami leta 2000, Colbertov pristop so (ne)zavedno začeli posnemati še drugi "dopisniki" in danes lahko govorimo že o enotnem poročanju tipa Daily Show .
Razburil Busha in dopisnike
Skratka, veličina Stephena Colber'a je bila taka, da bi bilo čudno, če ne bi dobil svoje oddaje. The Colbert Report je prvič štartal 17. oktobra 2005 in tako kot Daily Show svojo rdečo nit zgradil na parodiji televizijskega poročanja, Colbert pa je ohranil svoj alter ego gobezdavega desničarskega poznavalca. O tekmovalnosti med obema šovoma ni govora – Stewart in Colbert sta najboljša prijatelja in ob koncu vsakega Dailyja sledi napovednik za Report. Danes je Colbert Report skupaj z Daily Showom paradni konj televizijske hiše Comedy Central in je že takoj ob začetku postal ljubljenec TV-kritikov in (resda bolj izobraženega) občinstva, ki ga navdušuje Colbertov intelektualni seksapil, izvirnost in razgledanost.
Verjetno pa si šov sem in tja ogledajo tudi konservativci, ki komikovega sarkazma niso prepoznali kot kritiko njih samih. Aprila 2006 so Colberta celo izbrali za zabavljača na tradicionalni večerji dopisnikov Bele hiše. Velika napaka. Colbert, le nekaj pedi oddaljen od takratnega predsednika Busha, je kljub mrtvo hladnem odzivu zbranih nepopustljivo in neobrzdano udaril tako po administraciji kot po medijih. V tednu po govoru, ki je nemudoma postal senzacija Youtuba (ogledate si ga lahko v posnetku desno), so se rejtingi Colbert Reportu dvignili za slabih 40 odstotkov, revija Time pa je govor razglasila za "politično-kulturni preskusni kamen leta".
Grožnja Obami?
V vsem tem času je hiperproduktivni 45-letnik nanizal par satiričnih knjig, gostoval v nekaj humorističnih in animiranih serijah, dela kot producent The 1 Second Filma, največjega neprofitnega kolaborativnega umetniškega filma na svetu, svoje podpornike pa je spodbudil, da glasujejo za "Colbert" kot ime krila Nasine vesoljske postaje (in zmagal, a Nasa se je raje odločila za osmouvrščeno "Tranquility", po komiku pa poimenovala tekaško napravo na postaji).
Poleg tega je kandidiral na lanskih predsedniških volitvah – v skladu s svojim cinizmom tako na demokratski kot na republikanski listi –, zbrani denar od podpornikov pa nakazal dobrodelni organizaciji. A ko je prišel čas za uvrstitev kandidata na glasovnice, je demokratska stranka Južne Karoline kljub vse večji podpori Colbertu (ali pa morda prav zaradi nje) glasovala proti njegovemu imenu na glasovnici, češ da "ne gre za resnega kandidata".
Letite na colbertu, ližite colberta ...
Odpraviti Colberta tako zlahka bi bilo seveda nadvse krivično – gre le za človeka, ki v zadnjih letih pobira nagrado za nagrado (od emmyjev do peabodyjev), eno počastitev za drugo (častni doktorat, Timeov seznam 100 najvplivnejših osebnosti leta, komik leta Ameriškega festivala umetnosti komedije, Peoplov seznam najbolj seksi moških, GQ-jev seznam moških leta, zvezdnik leta AP-ja, ključ mesta Columbie …) in ah, poimenovanja.
Tisto z madžarskim mostom ni uspelo, z Naso bolj napol. Je pa sloviti ameriški proizvajalec sladoledov Ben&Jerry's po njem poimenoval okus sladoleda (Colbert's AmeriCone Dream), kanadsko mesto Oshawa ima dan Stephena Colberta, eno izmed letal Virgin America je imenovano Air Colbert, neka nova vrsta pajka pa Aptostichus stephencolberti.
Povsem običajen družinski mož?
Colbert živi v New Jerseyju z ženo Evelyn McGee-Colbert, s katero je nastopil v epizodi Strangers with Candy in s katero ima tri otroke, ki smo jih že lahko videli na Daily Showu. Colbert sicer raje vidi, da njegovi otroci ne gledajo Colbert Reporta, češ da otroci ne morejo razumeti ironije ali sarkazma, in da noče, da ga dojemajo kot hinavskega. In če kaj Stephen Colbert ni, je to hinavski – manj pokončni mož bi vlogo zabavanja washingtonskih dopisnikov pač vzel kot še eno delo ali pa kot posebno čast.
Pa vendar ne Colbert: "Pa poglejmo, kako deluje. Predsednik sklepa odločitve, on je "the decider". Predstavnik za tisk oznani te odločitve in vi ljudje medijev te odločitve natipkate. Skleniti, oznaniti, natipkati. Daste jih skozi črkovalnik in greste domov. Da spet spoznate svojo družino. Se ljubite z ženo. Napišete tisti roman, ki se vam valja po glavi. Saj veste, tistega o neustrašnem washingtonskem poročevalcu s pogumom, da se postavi po robu administraciji. Saj veste, fikcija."
Colbert Report si lahko ogledate brezplačno prek spleta na uradni strani Colbert Nationa.
Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje