Dvanajstčlanska družina Kelly iz Irske, ki je nastopala pod imenom Kelly Family, je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja živela svoje sanje. Prodali so več kot 20 milijonov albumov, nastopali na nogometnih stadionih za več kot 250-tisočglave množice in prejeli okoli 48 zlatih in platinastih nagrad. Znotraj družine pa sta bila v očeh najstniških oboževalk najbolj oblegana prav najmlajša člana skupine: Angelo in Paddy Kelly. Oba sta v preteklosti že bila v Sloveniji.

Njun prvi spomin na deželo na sončni strani Alp je danes bolj ali manj zbledel - vsaj tako je lani v intervjuju za MMC v svojem imenu priznal Angelo. 27. avgusta 1997 je namreč bežigrajski stadion pokal po šivih, ko je več kot 35.000 obiskovalcev koncerta pričakalo družino Kelly, med njimi tudi desetega otroka v družini - Paddyja.

Le nekaj mesecev po nastopu v Sloveniji se je jeseni leta 1998 z družino, s katero je nekaj časa potoval po Evropi z dvonadstropnim avtobusom - preselil v velik grad iz 17. stoletja. Nekdanja hiša za goste nemške vlade s pristajališčem za helikopterje je bila v času bivanja družine Kelly pod 24-urnim nadzorom. Vsak dan se je pred vrati graščine zvrstilo vsaj sto oboževalcev, ki so upali na avtogram katerega izmed članov družine.

Paddy je tako imel z dvanajstimi leti vse, o čemer številni sanjajo: bogastvo, slavo in moč. Ampak - tudi v tej zgodbi je "ampak" - stanje duha se je kmalu obrnilo za Paddyja - potem ko se mu je zrušila ljubezenska idila in ko se je soočil z zdravstvenimi težavami. Dogodki so ga pahnili v osebno krizo in ga pripeljali celo do poskusa samomora, ki mu je odprl oči. V iskanju odgovorov na smisel življenja se je zatekel k veri.

Nekega dne je preklapljal kanale na televiziji in iz radovednosti obstal pri dokumentarcu o Marijinem romarskem kraju Lurd v Franciji. Mesto je pozneje obiskal in tam opazil mlade ljudi, ki so mu bili podobni, a so se z njim razlikovali v tem, da so imeli vero. Pridružil se je programu za mlade in nekega večera "začutil trenutek, ki ga je ustvarila molitev v tišini", je pripovedoval ob obisku Slovenije leta 2009. V iskanju samega sebe se je udeleževal romanj v Međugorje - prvič leta 2000. Pozneje je skupaj z brati iz skupnosti sv. Janeza šel na svetovni dan mladih v Rim, kjer je poslušal pridigo papeža Janeza Pavla II., hodil k maši štirikrat do petkrat na teden, vsak mesec je šel k spovedi in se dvakrat na teden postil ob vodi in kruhu.

Menih namesto rockzvezde
A čakala ga je njegova samostojna kariera. Založbe iz ZDA in Japonske so ga klicale in snubile. Paddy pa je - kot je priznal sam - nekega dne po maši v Međugorju sprejel končno odločitev in se tik pred pragom nove velike glasbene turneje odločil za posvečeno življenje. Kmalu po tem, ko je sporočil svojo odločitev, je spoznal "usodno" žensko. In med njima se je spletlo tesno prijateljstvo, ki je temeljilo na skupni veri, a Paddy si je želel drugačne ljubezni, ki jo je našel v veri med brati menihi. Ob prvem samostojnem obisku v Sloveniji - še kot brat John Paul Mary - je priznal, da je spremembo v njegovo življenje "prinesla" blažena devica Marija.

Po več kot treh letih znova v Sloveniji
"Spomnim se svojega zadnjega obiska, ko sem bil še menih, mislim, da leta 2009, obiskal sem Brezje in nocoj vam bom zaigral pesem za Marijo Pomagaj na Brezjah," to je bil le eden izmed nagovorov polne dvorane Španskih borcev, kjer se je pretekli petek ustavil Paddy.

Drugi najmlajši član Kelly Family, ki je "zakrivil" eno izmed večjih uspešnic skupine An Angel, je nazaj na samostojni glasbeni poti pod svojim pravim imenom, potem ko je bil šest let menih. Na odre se je vrnil marca 2011, pozneje pa je nastopal tudi s svojimi brati in sestrami na božični turneji Stille Nacht (Sveta noč), ki jo je tudi produciral.

Glasbenik danes na nastopih poslušalcem (kjer prevladujejo predstavnice nežnejšega spola) ponuja dve različni plati svojega življenja: kot glasbenega (po)ustvarjalca in kot glasbenika, tesno povezanega s krščansko vero.

Spet doma na odru
Pretekli petek se je ustavil v ljubljanskih Španskih borcih v okviru njegove turneje Eurosarium, na katerih ne promovira svojih novih skladb, marveč, kot nam je pojasnil njegov menedžer Sven Lehmann, preizkuša nekaj novega. "To je nova predstava, na kateri preizkuša določene stvari in noče biti v središču pozornosti medijev predvsem zato, ker preizkuša nov format nastopanja," je za MMC pojasnil Lehmann.

15 let od najstniškega vreščanja za Bežigradom iz teme na oder prikoraka 35-letni možakar malce daljših las (a ne dolgih valovitih, kakršni so bili pred leti), kjer ga ob preprogi čakata akustična in polakustična kitara, klavir, radijski sprejemnik, kovček, potovalna torba, globus in nekaj verskih spominkov. "Paddy se razlikuje od Angela po tem, da zelo ceni svojo zasebnost in upa, da obiskovalci njegovih koncertov to razumejo," je še dodal Lehmann.

Zmes priredb, nostalgije in vere
Histeričnih krikov danes ni več. Paddyja so po odpovedanem marčevskem koncertu oboževalci v Španskih borcih sprejeli z bučnim aplavzom. Pred polno dvorano je glasbenik deloval izjemno sproščeno. Po zaporedju uspešnic Stinga Every Breath You Take in Boba Dylana Times They Are A-Changin' je občinstvo že imel "v šahu". V uvodnih minutah nastopa, na katerem je bilo - kot je že v navadi, ko se v Sloveniji oglasijo člani družine Kelly - prepovedano fotografiranje ali snemanje, so obiskovalci lahko slišali odraslo izvedbo fanta, ki je nekoč z visokim glasom hipnotiziral množice. Otroški glas je zamenjal raskavi glas, kjer piko na i postavlja njegov irski naglas. Po najvišjih tonih, kakršne je pel v preteklosti njegov brat Angelo (v skladbi, kot je An Angel) ne posega, marveč prepušča te dele v prepevanje ženskemu delu občinstva.

"Časi se spreminjajo. Časi so se spremenili. Zadnjič, ko sem bil v Sloveniji, sem imel drugačen videz. Brez las (smeh). Bili so dobri časi. Fantastični. Šest let sem bil menih in bilo je neverjetno. Velika milost od Boga in zelo sem vesel, da sem se vrnil v Slovenijo v svojem novem življenjskem poglavju. Vsi imamo poglavja v naših življenjih in časi se spreminjajo," je dejal v enem izmed nagovorov, preden se je vrnil v "davne čase, ko se je prvič srečal s svojimi slovenskimi oboževalci", s skladbo Kelly Family Fell in Love With An Alien.

Njegov nastop tako poleg občasnih nagovorov zaznamuje mešanica največjih uspešnic Kelly Family, svetovnih uspešnic Stinga, Dylana, Brucea Springsteena in versko-duhovnih spevov. Precej pa gradi tudi na vključenosti obiskovalcev v sam del nastopa, kjer jih uporabi kot člane njegove razširjene spremljevalne skupine.

Tako na trenutke dobijo vlogo spremljevalnih vokalov, ko so v petek prepevali: "She came looking out babe for a Romeo cause. She ain't looking out babe for a homeboy." Spet v drugem trenutku jih razdeli na dva tabora - ločnico naredi kar po sredini dvorane - in jim razdeli vokalne "naloge", kjer polovica ponavlja "Uuu" in druga "Wimoweh", Paddy pa situacijo sprevrže v že skoraj komično, ko začne prepevati skladbo iz Levjega kralja The Lion Sleeps Tonight in pozneje Don't Worry Be Happy ter prepeva: "Back in March I got sick, had the influenca, who gives a shit, don't worry be happy. Came back to Ljubljana and everybody came back to, so don't worry be happy." (V prevodu: marca sem zbolel, imel sem gripo, ampak koga briga, ne skrbi, bodi srečen. Prišel sem nazaj v Ljubljano in vsi ostali so tudi prišli, zato ne skrbi, bodi srečen.) Humorne vložke pa nadgradi s situacijsko improvizacijo, ko prime za kitaro, a čez nekaj sekund ugotovi, da mu manjka kapodaster na vratu kitare in napako pospremi z besedami: "Sranje, še enkrat bo treba začeti."

Dovolj so le kitara, klavir in piščal
Med nastopom je razpet med kitari in klavirjem. K črno-belim tipkam se zateka, ko je čas za balade, kot je One More Song (v izvirniku skladba Kelly Family) in ko je čas za še nikoli prej slišane skladbe. "Trenutno ustvarjam nov album in delam na novih skladbah. To ni turneja, na kateri promoviram nov album. Rad bi ... Aha, vidim ljudi tudi zgoraj. Ne vidim vaših obrazov, vidim roke. Lepe roke. Slovenske roke (smeh) ... Rad bi vam premierno predstavil skladbo, ki je prej nisem še nikoli igral v javnosti. Verjetno bom naredil nekaj napak na klavirju in nekaj v besedilu, ampak gre za novo skladbo."

V nasprotju z Angelom, pri katerem se zdi, da se z vsemi močmi bori proti tokovom modernega načina življenja, Paddy pred predstavitvijo nove skladbe odkoraka v zaodrje po svoj iPad, na katerem ima shranjeno besedilo. Sodeč po edini novi skladbi, ki jo je predstavil pretekli petek, Paddy gradi na zvočnem minimalizmu. Le nekaj notnih zaporedij in poigravanje z nižjimi glasovnimi legami, kjer je zanj dovolj le, da ponavlja "You are so beautiful".

Med nastopom poseže tudi po manjših glasbilih, kot je miniaturna lajna, ki predvaja refren Yesterday (The Beatles) in drugo, ki predvaja najljubšo skladbo očeta družine Kelly My Way Franka Sinatre. Vse to pa naveže na svojo najljubšo skladbo, ki jo zaigra pred občinstvom If I Should Fall Behind (Springsteen). Ali pa preprosto spusti zvočno spremljavo na radijskem sprejemniku s CD-predvajalnikom, ki je postavljen za njim na odru, in ob fotografiji Marije na platnu v ozadju zapoje Ave Maria. Vse to stori, potem ko zadnji del prve polovice nastopa posveti svoji družini s skladbama Brother, Brother in Mama (skladbi Kelly Family), kjer z videoprojekcijo popelje obiskovalca po svojem otroštvu in spominih na mamo ob spremljavi kitare.

Koncert z igranjem na čustva
To je tudi izhodišče za drugi del nastopa, kjer so ga obiskovalci (prve vrste) pričakali z ropotanjem žlic. Tudi tokrat je izkoristil nekaj trenutkov, da je naučil vse tiste, ki so prinesli s seboj žlice - in tiste, ki jih niso - ritem otroške pesmi This Old Man Nursery Rhymes. Po prepevanju z občinstvom - "This old man, he played one. He played knick-knack on my thumb. With a knick-knack patty-whack, give a dog a bone. This old man came rolling home ..." - je v dar prejel veliko leseno žlico.

"Je to tradicionalna slovenska žlica za velike juhe," se je ob tem spraševal. Po kramljanju o tradicionalni hrani, pa se je vrnil na drug del svojega nastopa, kjer igra predvsem na čustva obiskovalcev. Prav v zadnji tretjini ponudi obiskovalcu vse, kar ni priredba ali skladba Kelly Family: od poduhovljene rokerske izvedbe Pray, Pray, Pray do avtorske Hope, kjer se v ozadju prikaže fotografija matere Terezije. Za nameček pa vmes "vrine" še One More Freaking Dollar z vmesnim "We Will Rock You" vložkom, da - vsaj tako se zazdi - občinstvo le ne pozabi njegovih korenin.

Nekje med gospel "himno" Go Tell It On The Mountain (kjer je znova sodelovala celotna dvorana) in klasiko duhovnih pesmi Amazing Grace, se na njegovem repertoarju znajde tudi klasična protestna skladba, ki so jo v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja prepevali številni kantavtorji na raznih zborovanjih We Shall Overcome, kjer vse pozove k miru: "Če želite, si lahko vzamemo trenutek tišine za mir v srcu, za naše družine, prijatelje, službo, šolo, državo, Evropo, svet. Naredimo to?" In dvorana obmolkne. Za nekaj sekund.

Od Španskih borcev se je pretekli petek poslovil z nepogrešljivo uspešnico An Angel, katere avtor je sam. Razživeto občinstvo pa ga je pospremilo objeto stoje premikajoč se levo in desno. A še zdaleč ga niso pustili domov, saj so ga priklicali nazaj, da jim je v slovo zapel še svojo avtorsko hvalnico Mariji, ki jo je posvetil Mariji Pomagaj na Brezjah - Thanking Blessed Mary.

"Hasta la vista" brez druženja
V nasprotju z njegovim mlajšim bratom Angelom se po koncertu ni pridružil svojim oboževalcem, ki so do zadnjega opozorila v obliki ugašajočih se luči v preddverju Španskih borcev upali na podpis in srečanje s svojim vzornikom.

Pustil jih je le s poslovilnimi besedami: "Upam, da se bom lahko kmalu vrnil nazaj. Opravičujem se za vse slabe šale in besede. Moral bom iti k spovedi (smeh). Želim vam veliko zdravja, sreče, svetosti, dobrih stvari, dobre hrane, ljubezni in upam, da se vidimo kmalu, do takrat pa 'hasta la vista'."