"Moje življenje je tragična zgodba o ženski, ki je prepuščena sama sebi, svojemu obupu in veličini, večnemu boju proti sami sebi, proti moškim, privlačnosti, slabosti in nevarnosti z vseh strani," je opisala svoje življenje Francozinja.

Da je njeno življenje res polno zanimivih zgodb, dokazuje tudi dejstvo, da je Coco Chanel navdih mnogim filmom, gledališkim predstavam in biografijam. Zadnjo v nizu je Coco navdihnila belgijsko režiserko Anne Fontaine, ki je posnela film Coco Chanel, v katerem igra glavno vlogo Audrey Tatou: "Ko bom nekoliko starejša, bi se rada znova prelevila v Coco. Zdaj sem jo upodobila v mladih letih, zelo zanimiva pa je bila tudi ob koncu življenja, ko je postala nesramna, osorna in osamljena."

Otroštvo zaznamovala revščina
Gabrielle Bonheur Chanel se je rodila 19. avgusta 1883 trgovskemu potniku Albertu Chanelu in njegovi soprogi Jeanne Devolle v Saumurju na jugu Francije. Slavna oblikovalka je bila rojena v ubožnici, kjer so neizobraženi delavci napačno zapisali njeno ime, kar je otežilo delo številnim pisateljem. Coco je skušala pozneje lažirati tudi leto rojstva (trdila je, da je rojena 1893), na vsak način pa je želela prikriti svoje korenine, saj je njeno otroštvo zaznamovala velika revščina. Njena starša, ki sta imela pet otrok, sta se poročila šele po rojstvu male Gabrielle. Ko je ta imela 12 let, je zaradi jetike umrla njena mati, oče pa je kmalu po ženini smrti odpotoval, in sicer z razlogom, da bi zaslužil za svoje otroke, toda s poti se ni nikoli vrnil.

Zaradi tega je Coco sedem let preživela v sirotišnici katoliškega samostana v Aubazineu, kjer se je naučila šivati. Ko je dopolnila 18 let, je zapustila sirotišnico in se zaposlila pri krajevnem krojaču, kjer je spoznala tudi prvega resnega fanta, francoskega bogataša Ettiennea Balsana.

Ženska brez parfuma je ženska brez prihodnosti, je nekoč izjavila Coco, ki je svojo prihodnost uspela skovati tudi s pomočjo dišave Chanel No. 5, ki je postala ena najbolje prodajanih parfumov.

Prvo spogledovanje s svetom razkošja
Prav z njim se je Coco prvič spoznala z razkošnim svetom, bogataš ji je namreč poklanjal draga darila, obleke in nakit. Medtem ko je živela z njim, je oblikovalka začela izdelovati klobuke - sprva ji je to bil le konjiček, a kmalu se je, zaradi svojega talenta, začela resno ukvarjati s tem delom. Potem ko ji je Balsan odprl oči (kot je sama rekla), ga je Coco zapustila, a brez sramu je obdržala njegovo pariško stanovanje.

Kot 20-letnica je Coco odprla svojo prvo prodajalno klobukov v samem središču francoske prestolnice, ki pa je kmalu zaprla svoja vrata. Kljub temu pa Coco ni prenehala uresničevati svojih modnih in z njimi povezanih ljubezenskih sanj. Coco je na vrata potrkala nova ljubezen, Arthur Boy Capel. Z veliko finančno pomočjo igralca pola je Chanelova v Bretaniji odprla trgovino s klobuki, kjer so bile redne stranke slavne igralke. Njuno ljubezensko idilo je prekinila tragična nesreča, v kateri je umrl Arthur.

Gabrielle je uteho našla v delu. Leta 1913 je oblikovalka predstavila svojo prvo športno kolekcijo. Ob odprtju nove trgovine je ženskam sporočila, da se morajo urejati zaradi sebe, in ne zaradi moških.

Coco v pevskih vodah
Kljub velikemu uspehu v modnih vodah je v tem življenjskem obdobju Coco šokirala vse, in sicer s tem, ko je šiviljski stroj zamenjala za mikrofon. Tisti, ki so spremljali njene pevske nastope, so dejali, da je Gabrielle šarmantna, toda zagotovo ne bo postala nova Edith Piaf. Iz tega obdobja je Gabrielle dobila tudi vzdevek Coco (drag, mil) po pesmi Qui qu vu Coco dans le Trocadero, ki jo je rada izvajala na svojih nastopih.

Veliki vzpon
V 20. letih prejšnjega stoletja je družbeno, ljubezensko in profesionalno življenje Chanel šlo le navzgor. Oblikovalkina modna hiša je zaposlovala 300 delavcev. Velik uspeh klobukov pa je oblikovalko opogumil pri ustvarjanju legendarnega parfuma Chanel No. 5: "Ženska brez parfuma je ženska brez prihodnosti," je nekoč izjavila. Svojo prihodnost ji je uspelo skovati tudi s pomočjo dišave, ki je postala ena najbolje prodajanih parfumov.

Oblikovalka, ki je rušila meje
Coco je med prvo svetovno vojno oblikovala tudi delovne obleke za ženske, ki so v tovarnah nadomestile moške, v svojo kolekcijo pa je vključila tudi veliko moških oblačil, kot so suknjiči in kravate. Med svojim dolgoletnim posvečanjem modi je oblikovalki v ženska oblačila uspelo prinesti neko preprosto eleganco, njena 'mala črna obleka', ki si jo je zamislila leta 1926, pa še danes ostaja obvezen kos v omari vsake modno ozaveščene ženske. Vendar pa ni le talent tisto, s čimer ji je uspelo ustvariti tak sloves hiše Chanel, ampak je po mnenju filmarjev za to zaslužna tudi njena neobičajna osebnost.

Recept za uspeh
Oblikovalka, ki je oblačila tudi velike hollywoodske zvezde, kot so Grace Kelly in Elizabeth Taylor, je odkrila, kako je postala tako uspešna: "Ljudje so se smejali mojemu načinu oblačenja, a ravno to je skrivnost mojega uspeha, vedno sem bila drugačna od drugih." Čeprav se Coco ni nikoli poročila, je bila le korak od poroke z najbogatejšim Evropejcem, westminstrskim vojvodo. Potem ko sta razveljavila zaroko, je Coco v svojem slogu komentirala: "Bilo je nekaj vojvodinj, a le ena je Chanel."

Z odločnostjo in revolucionarnim duhom je Chanel očarala številne umetnike in mislece, kot so Picasso, Dali, Stravinski ... Modnega in poslovnega uspeha niso zaznamovali le bogati moški, temveč tudi Vera Bate Lombardi, nezakonita plemiška hči, ki je bila oblikovalkina muza, ter vez z mnogimi evropskimi plemiči in bogataši, ki so postali njene redne stranke.

Coco, vojna zločinka?
Romantično zgodbo o zelo uspešni modni oblikovalki, ki se je bojevala tudi za ženske pravice, pa uničuje večletno obdobje, ki ga avtorji filmov najraje izpustijo. Po padcu Pariza leta 1939 je 56-letna Coco zaprla vse svoje trgovine in začela ljubezensko zvezo z nacističnim častnikom in vohunom Hansom Guntherjem von Dincklagom, ki ji je v dobi okupacije zelo pomagal. Zaradi te zveze je Coco namreč lahko še naprej živela v priljubljenem Ritzu. Po koncu druge svetovne vojne je Coco odšla v Švico, kjer so jo tudi aretirali. Oblikovalko so obtožili vojnega zločina, a ji zaradi britanske kraljevske družine niso nikoli sodili.

Vrnitev na stara pota slave
Po 15 letih se je Coco odločila vrniti na modno prizorišče, a je naletela na veliko pregrado. Včasih oboževano oblikovalko so rojaki prezirali zaradi njenega spogledovanja z antisemitizmom in prijateljevanja z nacisti. Coco se je zato odpravila v ZDA, kjer so se njeni kostimi zelo dobro prodajali. Chanelova se je vrnila na stara pota slave. Da bi bil njen uspeh še večji, si je morala povrniti zaupanje Francozov, kar ji je uspelo s s finančno pomočjo nekdanjega partnerja Pierra Wertheimerja. Ta je dobil tudi vse pravice za modno kraljstvo Coco Chanel, ki so ga njegovi dediči še naprej razvijali.

Gabrielle Coco Chanel je umrla zaradi srčnega napada leta 1971 v apartmaju pariškega hotela Ritz, v svojem dolgoletnem domu. Modno oblikovalko so pokopali v švicarskem mestu Lozani, kjer je preživela del življenja. Kot levinji, kar je bila po horoskopu, ki je verjela v astrologijo, ji grob čuva pet levov.