Njegov oče, časopisni založnik Eugene Hackman, in mati Lyda Gray sta se ločila, ko je bil Gene še otrok. Gene se je po ločitvi staršev selil iz kraja v kraj, dokler ni nazadnje pristal v illinojskem Danvillu, kjer je otroštvo preživel s svojo babico. Nekaj časa je preživel tudi v zaporu.

Bil je star 16 let, ko je iz trgovine ukradel sladkarije in limonado. Nato se je pridružil marincem, ki jih je kasneje označil kot ljudi, ki lahko postanejo serijski morilci. Pri marincih je preživel tri leta kot radiooperater.

Pri devetnajstih se je po končanem službovanju v vojski preselil v New York, kjer je opravljal več manjših in nepomembnih del, nato pa se je vpisal na univerzo v Illinoisu in doštudiral televizijsko produkcijo ter novinarstvo.

Najmanj možnosti za uspeh
Gene je bil star že več kot 30 let, ko se je odločil, da bo postal igralec. Pridružil se je gledališki šoli v Pasadeni, kjer je spoznal še enega nadarjenega mladega igralca, Dustina Hoffmana. Oba, Hackmana in Hoffmana, so sošolci izbrali za tista, ki imata najmanj možnosti za uspeh. Da bi jim dokazal, da se motijo, je Gene skupaj z ženo skočil na avtobus in se odpeljal v New York. Kmalu mu je sledil tudi Dustin.

Dustin in Gene sta bila sostanovalca
V šestdesetih letih so se Gene, Dustin in Robert Duvall komaj preživljali. Vsi trije so postali dobri prijatelji, ki so iskali delo na igralskih deskah. Gene iin Dustin sta bila celo sostanovalca, saj se je Dustin, ko je prišel v New York sprva le za nekaj dni naselil pri Hackmanu. Na koncu je ostal, ker se mu ni dalo poiskati svojega stanovanja. Posteljo pa je imel kar na tleh v kuhinji.

Dela ni bilo, zato je Gene opravljal različna dela, med drugim je bil tudi vratar. Kmalu po neljubem srečanju z nekdanjim inštruktorjem igralstva, ki ga je Gene preziral, je dobil več vlog v gledaliških igrah, a niti ene na Broadwayu. Tam mu je uspelo šele leta 1964 in Broadway mu je odprl vrata v svet filma, kjer je zaslovel.

Beatty mu je ponudil prvo priložnost
V prvem filmu z naslovom Lilith, ki ga je posnel leta 1964, je zaigral ob tedaj že znanem Warrenu Beattyju. Prav Beatty mu je dal možnost, da znova zaigrata skupaj tri leta kasneje. Hackman je v filmu Bonnie in Clyde odigral vlogo Bucka Barrowa, Clydovega mlajšega brata. Vloga mu je prinesla nominacijo za najboljšo stransko moško vlogo, za katero je bil znova nominiran leta 1971, ko je zaigral v filmu I Never Sang for My Father.

Prvi oskar je prišel leta 1972
Leta 1972 pa je zlati kipec končno prijel v svoje roke in ga ponosno dvignil. Nagrajen je bil za glavno moško vlogo, ki jo je odigral kot Popeye Doyle v filmu Francoska naveza.

Med prvim filmom in oskarjem pa je odigral še v filmih Hawaii (1966), The Gypsy Moths (1969), Marooned (1969) in Downhill Racer (1969). Do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja je postal Gene zelo ugleden igralec, ki je v tem času zaigral v najmanj sedemnajstih filmih.

Bogata filmska kariera
To so The Package, Bat*21 in Mississippi v plamenih (1988); No Way Out, Druga ženska, Superman IV: The Quest For Peace (1987); Hoosiers in Moč (1986); Tarča in Dvakrat v življenju (1985); Eureka in Misunderstood (1984); Nenavaden pogum in Under Fire (1983); Rdeči, Superman II. in All Night Long, (1981); Superman, The Domino Principle (1978); Most predaleč in Korakaj ali umri (1977); Francoska naveza II., Lucky Lady in Night Moves (1975); Prisluškovanje, Bite the Bullet in Mladi Frankenstein (1974); Strašilo (1973); Pozejdonova pustolovščina in Prime Cut (1972) in The Hunting Party (1971).

Preiskusil se je v različnih žanrih
Misisipi v plamenih mu je prinesel še eno nominacijo za najboljšega igralca. Igral je tako v komedijah (slepega moškega v Mladem Frankensteinu) ali pa podleža (Lex Luthor v Supermanu). Bil je zdravnik, ki svoje delo ceni bolj kot ljudi (Za vsako ceno), ali pa kapitan, ki grozi z jedrsko eksplozijo (Škrlatna plima).

Potem ko je zavrnil vlogo Little Billa Daggetta v Eastwoodovem filmu Neoproščeno, pa se je odločil, da ga bo vseeno posnel. Za vlogo je bil nagrajen s še enim oskarjem – tokrat za najboljšo stransko vlogo, dobil pa je tudi zlati globus. In to ni bil konec njegovih odkrivanj Divjega zahoda.

Divji zahod ga je očaral
Pojavil se je še v filmih Geronimo: Ameriška legenda (1993), Wyatt Earp (1994) in Hitri in mrtvi (1995). Tu so še znani filmi Nabriti kanoni (1990), Firma (1993), Kdo bo koga (1995), Državni sovražnik (1998), Rop, Veličastni Tenenbaumi in Za sovražnikovo črto (vsi 2001), Pobegla porota (2003) in Dobrodošli v Mooseport (2004). A njegova zbirka vlog je še veliko obsežnejša.

Gene - slikar in romanopisec
Leta 1986 se je ločil od prve žene Fay Maltese, s katero se je poročil 1. januarja 1956. Z njo ima tri otroke.

Štiri leta kasneje je moral po hudi srčni kapi na operacijo srca, zaradi katere je začasno prekinil igralsko kariero. Po dolgih letih igralske kariere se je odločil, da se bo preizkusil še na kakšnem drugem področju.

Napisal je svoj prvi roman, ki so ga izdali leta 1999. To je bilo tudi leto, ko se ni pojavil na filmskem platnu. Leta 1991 se je poročil z Betsy Arakawo, s katero nekaj časa letno preživita na Beverly Hillsu, nekaj časa pa v Santa Feju.

Leta 2003 prvič z Dustinom
Leta 2003 je prvič zaigral skupaj z nekdanjim sostanovalcem v filmu Pobegla porota. Nekoč je po pravici povedal tudi, zakaj se odloči, da bo zaigral v nekem filmu. Razloga sta dva, je zaupal Gene, prvi je denar, drugi pa je dober scenarij. Ne mara pa gledati svojih filmov, ker postane živčen. Vedno raje slika in piše romane.

Čas je za upokojitev
7. julija 2004 je Hackman, nekoč strastni kadilec, nastopil v enem od redkih intervjujev. Larryju Kingu je med drugim zaupal, da nima več nobenih filmskih projektov v mislih in da je čas za upokojitev.