Revmatičnih bolezni, katerih svetovni dan se zaznamuje 12. oktobra, je več kot sto, delijo pa se v pet velikih skupin. Med revmatične bolezni se, denimo, uvrščajo spodiloartritis, revmatoidni artritis, juvenilni artritis, lupus ... Te bolezni prizadenejo tako moške kot ženske, čeprav so nekatere značilnejše za ženske, druge pa za moške. Zbolijo tudi otroci, celo dojenčki.

V Sloveniji je zdaj približno 230.000 bolnikov oziroma 11 odstotkov populacije z različnimi revmatičnimi boleznimi v širšem smislu. Vzroki za nastanek revmatičnih bolezni v celoti niso znani, v njihov nastanek je vpletenih mnogo dejavnikov.

Pogosto so povezane z genetsko zasnovo. Do vnetnega revmatizma pride zaradi nepravilnega odziva imunskega sistema, ki začne napadati zdravo tkivo in celice, kar povzroča vnetja, ki vodijo v otekanje in zatrdevanje sklepov, zaradi česar so ti postopoma manj gibljivi.

Revmatične bolezni lahko, poleg prizadetosti gibal in posledične invalidnosti, prizadenejo celo telo, tudi kožo, mišice, čutila, živčevje in druga tkiva ter notranje organe. Nezdravljenje pa lahko skrajša pričakovano življenjsko dobo bolnika.

Pri obvladovanju bolezni je izjemno pomemben hiter proces napotitev od splošnih zdravnikov k revmatologom. Če bolezen ni ustrezno obravnavana, lahko pride do nepovratnih sprememb na sklepih ali hrbtenici in do invalidnosti.

Najdaljše čakalne dobe
V Sloveniji so najdaljše čakalne dobe ravno za revmatologa. Po podadtkih v septembrskemu poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o čakalnih dobah v celotni državi ni bilo nobenega izvajalca, ki bi imel čakalno dobo znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob. V povprečju se na pregled pri revmatologu čaka 447 dni, v mariborskem kliničnem centru celo 690 dni.