Predstavniki ministrstva za zdravje so članom odbora DZ-ja za zdravstvo na nujni seji na zahtevo NSi-ja v petek predstavili stanje investicij v slovenskem zdravstvu.

Direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je predstavil stanje investicij, ki jih na ministrstvu izvajajo na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031, sprejetega leta 2021.

Projekti so oz. bodo financirani iz proračuna, kohezijskih sredstev iz obdobja 2014-2020, ki jih bo mogoče črpati le še letos, načrta za okrevanje in odpornost, kjer bo sredstva mogoče črpati do konca leta 2026, ter iz nove kohezijske perspektive, kjer bodo sredstva na voljo do konca leta 2029.

Med drugim je pojasnil, da so s kohezijskimi sredstvi iz obdobja 2014–2020 financirali 10 projektov. Dva sta že zaključena, in sicer energetska sanacija splošnih bolnišnic v Celju in Trbovljah, za preostale je predvideno, da se zaključijo do konca leta.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana po besedah poslanke NSi-ja Ive Dimic prihaja do zamud pri energetski sanaciji sedmih stavb, kjer je projekt začasno zaustavljen, črpanje evropskih sredstev pa ne bo mogoče pri izgradnji infekcijske klinike in ureditvi stavbe Zavoda za varstvo pri delu (ZVD).

Projekt sanacije sedmih stavb bi po Šabedrovih besedah ob sočasni energetski sanaciji glavne stavbe UKC-ja resno ogrozil varnost bolnikov, zato so ga prestavili. Generalni direktor UKC-ja Ljubljana Marko Jug je dodal, da gre za "stoletne stavbe", ki kljub energetski sanaciji čez 10 let ne bi služile svojemu namenu. "Zato z ministrstvom strateško premišljujemo, ali te stavbe sploh prenoviti ali iti v izgradnjo novih kapacitet," je poudaril.

Sorodna novica Drugi zahtevek Slovenije za črpanje evropske pomoči za okrevanje naj bi združeval več obrokov

Po Jugovih besedah je projekt nove ljubljanske infekcijske klinike v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, pri stavbi ZVD pa razmišljajo, ali ne bi bilo na tem mestu smiselno umestiti drug objekt, ki bi zagotovil dodatne bolnišnične kapacitete. Teh zdajšnji objekt ne omogoča.

V UKC-ju Maribor pa po informacijah NSi-ja prihaja do zamud pri projektu negovalne bolnišnice in izgradnji infekcijskega oddelka. Šabeder je pojasnil, da so v tem tednu vložili zahtevo za gradbeno dovoljenje za mariborsko infekcijsko kliniko. Pri projektu negovalne bolnišnice pa so tik pred izbiro izvajalca, je pojasnil direktor UKC-ja Maribor Anton Crnjac.

Dimic je spomnila tudi na energetsko sanacijo UKC-ja Ljubljana, kjer jo je zanimalo, kam so bila zaradi zamud preusmerjena evropska sredstva. Sredstva bodo zdaj po Šabedrovih besedah namenjena za izgradnjo logističnega centra NIJZ-ja za skladiščenje cepiv v višini 4,8 milijona evrov in za nakup drage medicinske opreme v vrednosti 63 milijonov evrov.

Poudaril je, da je prvotni projekt predvideval energetsko sanacijo glavne stavbe UKC-ja v dveh delih, kar so strokovni svet in zdajšnje vodstvo označili za neizvedljivo. Zdaj bo najprej izvedena prva osmina prenove, nato druga osmina, naposled pa bodo prenavljali še po treh četrtinah. Delo se je že začelo, je dejal, ob tem pa potekajo pogajanja še za nov terminski načrt drugega projekta prenove glavne stavbe. Oba projekta naj bi bila zaključena v prvi polovici leta 2026.

Dimic je spomnila tudi, da septembra 2021 sprejeti zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih 2021–2031 več kot 200 milijonov evrov predvideva tudi za vse bolj obremenjene specialne bolnišnice, med katerimi je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Šabeder je pojasnil, da projekti tečejo tudi na tem področju.

Glede negovalnih domov je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan dejal, da ne želijo ponoviti napake urgentnih centrov, ki so bili zaradi hitenja zgrajeni še pred razmislekom o njihovi "vsebini". Glede umestitve negovalnih domov se bodo uskladili z ministrstvom za solidarno prihodnost, je napovedal.

Bešič Loredan je zanikal navedbe poslanke NSi-ja Ive Dimic, da naj na medicinski fakulteti v Mariboru ne bi imeli sogovornika za željen in načrtovan projekt širitve. Po ministrovih besedah sta bila oba dekana medicinskih fakultet prejšnji teden na ministrstvu za zdravje. Z dekanom mariborske fakultete Iztokom Takačem so se po ministrovih besedah dogovorili, da bodo "šli zelo hitro v nakup zemljišča".

Takač je kasneje dodal, da je Bešič Loredan predlagal, da bi v Ljubljani ustanovili inštitut za družinsko medicino, v Mariboru pa inštitut za urgentno medicino. Drugi bo po dekanovih zagotovilih ustanovljen še letos. Upa, da bo pritegnil mlade zdravnike v urgentno medicino, saj jim bo z inštitutom na voljo tudi raziskovalno delo.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman je ob tem pozvala, naj se sočasno z načrtovanimi povečanji vpisa na medicinskih fakultetah, ki bosta v prihodnjih letih prostorsko razširjeni, zagotovi možnosti povečanja vpisa tudi na zdravstvene fakultete.