V Sloveniji se že več kot desetletje obsežno oglašujejo "cenejše" zdravstvene storitve v sosednjih državah, še posebej na Hrvaškem. Ponudniki (zobo)zdravstvenih storitev organizirajo celo avtobusne ekskurzije do njihovih ordinacij za potencialne paciente.

Slovenski (zobo)zdravniki se na drugi strani ne morejo tako agresivno oglaševati, kot to počno njihovi stanovski kolegi iz sosednjih držav. To jim ne nazadnje preprečuje kodeks. 10. člen kodeksa medicinske deontologije Slovenije med drugim določa, da je vsaka "neposredna ali posredna reklama ali publiciteta, ki nima vzgojno-varstvenega in izobraževalnega cilja," za zdravnika prepovedana.

V Sloveniji so v (zobo)zdravstvenih krogih potekale že številne razprave o tem, da so slovenski preveč omejeni s pravili, kar se tiče konkurenčnosti na trgu. Na drugi strani pa pritiski tujih ponudnikov zdravstvenih storitev naraščajo, k čemur je pripomogel tudi splet, saj ne nazadnje omogoča obsežnejšo predstavitev ponudbe storitev kot zgolj z običajnimi oglasi.

Oglaševanje (zobo)zdravstvenih v Sloveniji do zdaj ni bilo urejeno oziroma ga deloma urejata zakon o medijih, ki določa, da oglaševanje tobačnih izdelkov, zdravil in medicinskih pripomočkov ter zdravstvenih storitev urejajo posebni zakoni ter zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki prepoveduje avdiovizualna komercialna sporočila za zdravstveno dejavnost, zdravstvene storitve ali za izvajalce zdravstvene dejavnosti.

Zakonska ureditev oglaševanja
Oglaševanje zdravstvenih storitev naj bi uredila novela zakona o zdravstvenih storitvah (ZZDej), del zdravstvene reforme, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje pod taktirko ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Novela je prestala prvo branje v državnem zboru. Vprašanje pa je, ali bo sprejeta. Kar nekaj zdravniških organizacij nasprotuje sprejetju novele in ob tem napovedujejo tudi uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev.

"Ker popolna prepoved oglaševanja ni smiselna, se v predlogu zakona določa, da ni dovoljeno oglaševanje zdravstvene dejavnosti, ki je zavajajoče, nedostojno oziroma nedovoljeno primerjalno. S tem se oglaševanje zdravstvene dejavnosti in storitev regulira na način, da se ne bodo podajale informacije, za katerimi ne stoji stroka, pacienti pa bodo deležni dostopnih in verodostojnih informacij o možnostih zdravljenja. Oglaševanje zdravstvene dejavnosti prek avdiovizualnih medijskih storitev pa bo zaradi Direktive 2010/13/EU še vedno prepovedano v skladu z ureditvijo v posebnem zakonu, s katerim je bila navedena direktiva, vključena v slovenski pravni red," so napovedane spremembe obrazložili pripravljavci zakonske novele.

Zdravniške organizacije bolj motijo druge določbe zakonske novele. Toda kako so zadovoljne s predlagano regulacijo oglaševanja?

Kodeks bi morali spoštovati tudi tujci
"Stališče SZZZZS-ja je, da naj bo oglaševanje zdravnikov in zobozdravnikov etično, vsebinsko ustrezno in kratko, kot to predvideva Kodeks zdravniške etike v 63. členu, kar bi moralo veljati ne le za naše, ampak tudi vse tuje (zobo)zdravnike, ki se oglašujejo pri nas," je glede predlagane ureditve za MMC povedala podpredsednica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Nada Puharič.

Prav zasebni (zobo)zdravniki so tisti, ki jim tuji zasebniki najbolj odžirajo dobiček, saj še ne morejo enakovredno oglaševati svojih storitev. "Sedanji položaj ima za posledico odliv naših pacientov zlasti na Hrvaško. Pacientom se v veliko primerih stroški povrnejo prek ZZZS-ja. Imamo podatke, da je ZZZS v preteklem letu refundirala pacientom, ki odhajajo na zdravljenje v tujino, več kot pol milijona evrov. Vse to predstavlja hudo škodo vsem nam, seveda pa tudi dodatne stroške ZZZS-ju, saj moramo napake, ki so bile storjene v drugih državah odpravljati v naši državi," pravi Puharičeva.

Oglaševanje slovenskim zdravnikom trenutno onemogoča sprejeti kodeks, nad katerim bedi zdravniška zbornica. "V našem kodeksu je najbolj problematično to, da v njem ni govora o omejevanju ali korektnosti tujih oglaševalcev v naših medijih. V naši državi je na žalost tujim oglaševalcem zdravstvenih storitev dovoljeno tako rekoč vse. Oglasi imajo tendenciozno vsebino, zelo zavajajoče obljube. Ponujajo celo organizirane prevoze do ordinacij, nastanitve. Na žalost pa tudi nekateri naši domnevno “zavedni” politiki in celo zavarovalnice paciente tudi z aktivnim oglaševanjem preusmerjajo v tujino. Ta problematika je bila že večkrat izpostavljena v Odboru za zobozdravstvo, seveda pa tudi v drugih odborih, danih je bilo več pobud za oblikovanje delovnih skupin, ki bi se trudile pravila kodeksa etike uzakoniti, s čimer bi se bistveno povečala učinkovitost prepovedi nekorektnega oglaševanja," še pojasnjuje Puharičeva.