Verjetno ni človeka, ki ne bi poznal strahu. Vsak izmed nas občuti določeno mero treme pred kakšnim pomembnim dogodkom, vsak ob bolj ali manj nevarni situaciji občuti neko stopnjo strahu, od 'prestrašenosti' pa do pravega napada panike.

Kako se kaže anksioznost?
Tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah in zaskrbljenost so le nekatere izmed njih, ki opisujejo sicer dokaj različna stanja, kažejo pa se s podobnimi znaki. Anksiozna motnja ni neprijetna le za posameznika, ampak pomembno vpliva na številna področja bolnikovega življenja. Kaže se kot težava v medosebnih odnosih, kot izogibanje dejavnostim, ki naj bi bile prijetne, in kot manjša uspešnost na delovnem mestu. Številni si poskušajo pomagati sami, na različne neustrezne načine, najpogosteje z alkoholom. Poleg tega pa je anksioznost pogosto povezana tudi z depresijo, kar v najhujših primerih vodi celo v samomor.

Napačno je prepričanje, da je anksioznost posledica človekove šibkosti in da bi jo z močno željo ter voljo lahko premagali. Anksiozni bolniki se ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Čeprav se zavedajo nesmiselnosti svojih strahov, se jih ne morejo znebiti. Pomoč tem bolnikom je zelo pomembna, saj jih njihova motnja lahko pomembno ovira v življenju.

Na anksiozne motnje lahko zdravnik večinoma sklepa že na podlagi težav, ki jih opiše bolnik. Kljub temu pa je pred začetkom zdravljenja treba izključiti telesne bolezni, ki se kažejo s podobnimi znaki, zato je potrebno opraviti določene preiskave.