Vladni govorec minister Matej Arčon je po četrtkovi seji vlade glede zakona o zdravstveni dejavnosti dejal, da se glede samih izhodišč v zakonu koalicija ni usklajevala, saj je strokovni svet pri premierju podal določene pripombe, ki se še usklajujejo.

Vsebinsko pripomb Arčon ni želel razkriti, je pa dejal, da bistvo zakona še vedno ostaja razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, kar je najpomembneje v tem trenutku, in nakazuje smer, v katero gre sprememba zakonodaje.

Ko bo vse usklajeno, bo šel predlog zakona v koalicijsko potrjevanje in potem v parlamentarno proceduro, v tednu, dveh, pričakuje.

Brecelj: Načeloma podpiramo zakon

Delo zdravnikov je strateški svet za zdravstvo obravnaval že na več sejah, v ponedeljek pa je prvič uradno obravnaval tudi predlog izhodišč za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, je za Radio Slovenja povedal predsednik sveta Erik Brecelj. "Načeloma ga podpiramo, bi pa radi dorekli še nagrajevanje vseh zaposlenih v javnem zdravstvu, ne le zdravnikov ... Kako stimulirati zaposlene v javnem zdravstvu, da bi želeli ostajati, delati več, bolj kakovostno," je povedal Brecelj.

Vlada želi z novelo potegniti ostro ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, torej prepoved dela v javnem zdravstvu zaposlenih zdravnikov pri zasebnikih. "Za nas je vsak, ki ima koncesijo, del javnega zdravstva. Govorili smo o prehajanju v javnem zdravstvu, med javnimi zdravstvenimi zavodi in zavodi s koncesionarji in tudi obratno – ni razloga za to, da ne bi lahko koncesionar delal dodatno v javnih ustanovah," je ob tem poudaril Brecelj.

"Čas je, da bi zdravniške organizacije izjave začele dajati na podlagi dejstev"

O nujni izenačitvi plačila dela med javnim in zasebnim govorijo tudi zdravniške organizacije. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Helena Lovinčič, organizacije ob tem opozarjajo, da lahko prepoved dvojne prakse sproži odločitev najizkušenejših specialistov, ki jih je zelo malo, da javno zdravstvo zapustijo v celoti. Takšen naj bi bil primer kirurgov v šempetrski bolnišnici. Brecelj sicer meni, da ti niso odšli zaradi napovedane zakonodaje in da so bile napovedi zdravniških organizacij pogosto brez osnove.

"Bi bil pa čas, da zdravniške organizacije začnejo izjave v javnosti dajati na podlagi dejstev, na podlagi podatkov. Predvsem pa bi bil čas, da bi zdravniška zbornica malo bolj resno začela ščititi tudi zdravnike v javnem zdravstvu," je poudaril Brecelj. Temo o nagrajevanju zdravstvenih delavcev, ki delajo več in bolje, bo strateški svet ta teden še nadaljeval, Brecelj verjame, da bi to lahko prineslo pozitivne spremembe.