"Ne samo v Sloveniji, po vsem svetu dermatologi ugotavljajo povečano število bolnikov z garjami. Če je Svetovna zdravstvena organizacija v letu 2017 govorila o okužbi približno 200 milijonov ljudi, je lani odkrila že 400 milijonov ljudi, se pravi gre za dvakratno povečanje v relativno kratkem času," je na novinarski konferenci povedala predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC-ja Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj.

Pojasnila je, da gre pri garjah za ektoparazitozo, kar pomeni, da zajedavec, samica, leže v koži jajčeca, leze po koži in v podkožju takrat, kadar je toplo.

"To je največkrat ponoči in zaradi tega povzroča srbež. Za garje je prav tipičen nočni srbež, in tega se mnogi bolniki in tudi zdravniki ne zavedajo. Težava je, da se ta okužba pravzaprav lahko zdravi samo tako, da smo res dosledni v terapiji, in vzroki, ki jih ugotavljamo ne samo pri nas, ampak tudi po svetu, so ti, da bolniki nezadostno izvajajo terapijo. To je eden od vzrokov, zakaj je garij tako veliko," je pojasnila dermatologinja in poudarila, da se lahko okuži celotno gospodinjstvo, če vsi ne izvajajo terapije.

Pršica po njenih besedah leze v koži, kjer je tanka, pri otrocih lahko po vsem telesu, pri odraslih pa ne na primer na glavi ali hrbtu, tudi na dlaneh in stopalih redko najdemo spremembe. Lahko pa opazimo mesta, kjer samica zleze v kožo in iz nje ter naredi nov rovček.

"Spremembe je opaziti pri odraslih med prsti na rokah in nogah, pri ženskah na dojkah, pri moških na penisu, kjer so bolniki morda manj pozorni pri nanašanju mazila za zdravljenje. Bolnikom svetujemo, da operejo vsa oblačila in kar je mogoče, posteljnino, preden začnejo terapijo. Potem nanesejo kremo na kožo po celem telesu, odrasli od vratu navzdol. Nekateri pripravki se mažejo enkrat in potem čez en teden še enkrat. Nekateri tri dni zaporedoma in po koncu mazanja je potrebno ponovno prepranje vseh oblačil in vseh materialov, s katerimi smo prišli v stik, in potem seveda tudi prhanje," je opisala terapijo in ob tem dodala, da navodila, ki jih dajejo bolnikom, niso sprejeta tako, kot bi si želeli, saj opažajo, da se nekateri bolniki vračajo od štiri- do petkrat v naše ambulante.

Planinšek Ručigaj je še poudarila, da so najbolj na udaru ljudje, ki veliko potujejo in bolezen prenesejo na družinske člane. Hospitalizacije bolnikov pa so redke, "vendar pred kratkim smo imeli praktično polovico družine na dermatološki kliniki, polovica je je doma izvajala terapijo." "To pa ravno zaradi tega, ker so bili v pol leta neuspešni pri zdravljenju," je še opozorila.