Vlada je potrdila predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, enega od prvih zakonskih predlogov v sklopu načrtovane zakonske reforme. "Gre za popolnoma nov zakon, s katerim želi vlada po sprejetju v DZ-ju s 1. januarjem 2024 vpeljati digitalno transparentnost v slovenski zdravstveni prostor," je po seji vlade, na kateri je potrdila predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Ob tem je dodal, da se bo nato sistem v dveh letih še postopno nadgrajeval. Glede na izkušnje iz evropskih držav polno implementacijo, "če bomo hitri in uspešni", pričakuje do začetka leta 2026.

Kot je pojasnil, na ministrstvu v prvi fazi želijo, da bi že z začetkom prihodnjega leta začela veljati zakonska obveza za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti iz javne mreže, da posredujejo zdravstveno dokumentacijo v enotni informacijski zdravstveni sistem. Z nadgradnjo pa bi nato prišli do "absolutno varnega, delujočega, transparentnega, digitalnega sistema".

Digitalizacija zdravstva bo po ministrovih besedah omogočila resnično transparentno upravljanje vseh podatkov. Ko bo sistem polno zaživel, bodo vsi izvajalci, ki bodo denar prejemali iz javne zdravstvene blagajne, na enotni platformi, "vse bo vidno, vse bo povezljivo med seboj", razvidno bo, "kdo kaj naredi za kakšen denar", je pojasnil minister.

Poudaril je, da bodo končno vsi podatki dostopni na enem mestu. Pacientom k zdravnikom ne bo treba več nositi papirjev in izvidov, prav tako se ne bodo podvajale preiskave, saj bo vse, kar bodo opravili pri osebnem zdravniku, laboratoriju, bolnišnici oziroma pri katerem koli izvajalcu, vključeno v enotni informacijski sistem.

V sporočilu po seji vlade navajajo, da bodo vsi naši zdravstveni podatki v digitalni obliki zbrani na enem mestu v nacionalnem eKartonu.

Zapisan bo vsak vpogled v dokumentacijo posameznega pacienta

Pri tem bodo po ministrovih zagotovilih zagotovljeni varnostni mehanizmi. Vse bo potekalo digitalno s kartico, po ministrovih pojasnilih pa bo "vsaka sled jasna". "Če danes vemo, da so primeri, ko marsikdo v bolnišnicah, v zdravstvenih domovih vpogleda v naše podatke in nimamo sledi, bodo pacienti po novem lahko videli, kdo je vpogledal v njegove podatke, če bo to storil neupravičeno, bo za to tudi sankcioniran," je napovedal minister.

Kot so navedli na ministrstvu za zdravje, posebno pozornost namenjajo revizijski sledi, ki je pomembna pri zagotavljanju varstva osebnih podatkov pacienta, kar bo povečalo zaupanje pacientov v zbiranje podatkov v enotnem sistemu in omogočilo učinkovit nadzor in sankcioniranje kršitev.

Zakon pa posebno skrb namenja tudi ranljivim posameznikom, osebam, ki so zaradi svojih lastnosti ali spleta okoliščin (na primer pomanjkljive digitalne veščine, druga ogrožajoča stanja) začasno ali trajno manj sposobne razumeti svoj položaj ali uveljaviti svoje pravice. "Pripravljamo se na uvedbo možnosti, da te osebe svojce pooblastijo za vpogled in opravljanje storitev," so dodali.

V zdravstvene podatke bodo vpogled imeli tako pacienti kot zdravstveno osebje pod pogojem veljavne napotnice za določeno storitev, pri čemer zdravstveno osebje do občutljivih podatkov, kot so informacije s področja genetike, psihiatrije, otroške in mladostniške psihiatrije, klinične psihologije in ginekologije, v osnovi ne more dostopati, razen če pacient dovoli vpogled, so zapisali v sporočilu za javnost. S tem se, so pojasnili, sledi pravici pacienta do podatkovne samoodločbe.

Izvajalci iz sistema ne bodo mogli izstopiti, saj bo to tudi predpogoj za plačilo opravljenih zdravstvenih storitev. Na ministrstvu za zdravje po ministrovih besedah pričakujejo, da bo to digitalno orodje skozi čas nadomestilo tudi del pomanjkanja kadra.

Vlada DZ-ju predlaga, da zakon obravnava po rednem postopku. V postopku njegove priprave pa je bilo že opravljenih kar nekaj usklajevanj. Kot je povedal Bešič Loredan, so se precej usklajevali z informacijsko pooblaščenko, tudi z ministrstvom za pravosodje, "nekaj detajlov" pa bodo še morali uskladiti. A kot je poudaril, brez popolne digitalizacije zdravstvenega sistema reforme zdravstvenega sistema ni mogoče izpeljati. V tem trenutku pa je zakon usklajen v največji mogoči meri.

Pri tem je pojasnil, da je predvidena ustanovitev novega podjetja, ki bo vzdrževalo in razvijalo informacijski sistem. O njegovem poslovnem načrtu in plačah zaposlenih bo odločala vlada, upravljavec podatkov pa bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Ne gre za nikakršen obvod," je poudaril minister in še enkrat zagotovil, da bodo do zdravstvenih podatkov lahko dostopale samo pooblaščene osebe.

Državni razvijalec in vzdrževalec digitalnega sistema

Po navedbah ministrstva za zdravje se predvideva vzpostavitev gospodarske družbe v 100-odstotni državni lasti, ki bo vzdrževala in razvijala osrednji elektronski zdravstveni sistem ter zagotavljala strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti.

Zakon namesto dosedanjih 80 zbirk podatkov določa 14 krovnih zbirk. Z njim bi uredili tudi zakonsko podlago za dostop do anonimiziranih zdravstvenih podatkov za namene raziskav, inovacij, oblikovanje politik, uradno statistiko, varnost pacientov ali regulativne dejavnosti.