Na strokovnem srečanju so predstavnikom tako javnih zdravstvenih zavodov kot koncesionarjem namreč predstavili novosti, ki jih prinašata letos julija sprejeti interventni zakon za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema in nedavno sprejeti izhodni covidni zakon.

Med drugimi so dali možnosti dodatnega plačila za zaposlene s podjemnimi pogodbami.
Kot je na novinarski konferenci ob robu srečanja dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, so podlage za delo v prihajajočem letu "v celoti definirane, vse poti so odprte, izgovorov ni več". Podlago za to dajejo julija letos sprejeti interventni zakon za stabilizacijo zdravstva in jeseni sprejeti t. i. covidni zakon ter ustrezni podzakonski akti. Nekatere od njih je za uvedbo ukrepov v praksi treba sicer še uskladiti in sprejeti. Minister pri tem in pri morebitnih popravkih oz. uskladitvah rešitev napoveduje sodelovanje z vsemi deležniki.

"Iščemo skupne poti, delamo skupaj, in to se tudi vidi v naših rezultatih. Tako želimo iti tudi naprej, posebej pri digitalizaciji, ki bo drugi velik korak, pa tudi pri dokončni ureditvi nujni medicinski pomoči v Sloveniji, kjer bomo ločili dejavnost nujne medicinske pomoči oziroma urgentne medicine od dejavnosti družinske medicine," je napovedal.

ZZZS podpira vse ukrepe za dobro zavarovancev

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podpirajo vse ukrepe, ki so usmerjeni v dobro zavarovanih oseb. Kot je napovedala generalna direktorica Tatjana Mlakar, bo ZZZS skladno z ukrepi mesečno spremljal izvajanje ukrepov in podatke objavljal, da bodo izvajalcem zdravstvenih storitev, ministrstvu, ZZZS-ju in združenju osnova za morebitne prilagoditve ukrepov.

Gleda na podatke, ki kažejo, da se opravljanje zdravstvenih storitev še ni vrnilo na raven pred epidemijo covida-19, Mlakarjeva meni, da bo treba naslednje dejavnosti usmeriti tudi v drugačno organizacijo delovnih procesov, "kjer zagotovo obstajajo možnosti rezerve".

"Vsi deležniki v zdravstvu moramo najti pristojnosti, s katero bomo ohranili ta naš model zdravstvenega varstva v Sloveniji, za katerega upravičeno trdimo, da je med boljšimi na svetu. Res pa je, da smo ga sistemsko nekoliko zanemarili in zaradi tega pač prišli do trenutnega stanja," je ugotavljala.

Število zdravstvenih delavcev v evropskem povprečju

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar je poudaril, da še nikoli ni bilo toliko možnosti za opravljanje dela v zdravstvu. Dodal je, da je število zdravstvenih delavcev v slovenskih bolnišnicah po nekaterih primerjavah blizu evropskega povprečja, zato so ukrepi za izboljšanje produktivnosti dela resnično potrebni. "Mislim, da se moramo v tem trenutku vsi potruditi, da z intenzivnejšim delom zagotovimo skrajšanje čakalnih dob in osebnega zdravnika za vse državljane Slovenije," je poudaril.

Pintar je ob tem opozoril na težave nekaterih zdravstvenih storitev, ki so podplačane in zato manj zanimive za zasebne izvajalce. Tudi pri teh storitvah bodo morali javni zdravstveni zavodi pri pripravi podjemnih pogodb za morebitno dodatno delo izhajati iz osnovnih cen storitev. "Bojimo se, da so pričakovanja zdravnikov in zdravstvenih delavcev glede cene po podjemnih pogodbah nad tem, kar lahko glede na cene zdravstvenih storitev plačamo," je dodal. Nekoliko bo plačilo sicer izboljšala oprostitev plačila davka pri dodatnem delu zdravstvenih delavcev po podjemni pogodbi.

Poznejši dvig plačil?

Na vprašanje, ali torej obstaja možnost poznejšega dviga plačil prek podjemnih pogodb, je Bešič Loredan odgovoril, da bodo počakali do 31. marca, ko pričakujejo prve podatke o učinkih sprejetih ukrepov. Poudaril je, da imajo na voljo vse pravne podlage, da po potrebi stimulirajo tam, kjer bodo ugotovili, "da zadeva ne teče". Sicer pa bodo po ministrovih besedah na podlagi pridobljenih podatkov o izvajanju ukrepov s 1. januarjem 2024 morda na sistemski ravni uvedli nov sistem plačevanja oz. vrednotenja zdravstvenih storitev.

Tatjana Mlakar je dodala, da na ZZZS-ju zdravstvene izvajalce že dlje časa pozivajo, da naj vzpostavijo sistem evidentiranja stroškov po storitvah oz. lastne obračunske evidence, kar je osnova za izmenjavo stališč in "na neki način mogoče za pogajanja pri pripravi sprememb modelov plačevanja".

Med posvetom so udeleženci opozorili tudi, da ukrepi nagrajevanja ne vključujejo zaposlenih v domovih za starejše. Minister zagotavlja, da bodo uredili tudi to.