Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi malignih bolezni pri ženskah. V Sloveniji za rakom dojk vsako leto v povprečju na novo zboli 1481 žensk, tako kažejo zadnji podatki Onkološkega inštituta Ljubljana, ki zajemajo obdobje med letoma 2016 in 2020. Število obolelih počasi narašča, v povprečju za 2,6 odstotka na leto. Med novo zbolelimi jih je 80 odstotkov starejših od 50 let. Okoli 15 odstotkov žensk pa je starih od 40 do 49 let. Število primerov raka dojk, čeprav počasneje, narašča tudi v tej starostni skupini, zato se pojavlja vprašanje, ali bi morali preventivne preglede razširiti med mlajšo populacijo. V program Dora, ki skrbi za zgodnje odkrivanje raka dojk, so namreč vključene ženske med 50. in 69. letom.

Prenovljena evropska priporočila iz leta 2022 za presejalne programe predlagajo premik spodnje starostne meje na 45 let in zgornje starostne meje na 74 let. "Če bi preglede razširili na starost od 45 do 75 let, bi zajeli 85 odstotkov vseh žensk, ki jih rak dojk najbolj ogroža," širitev presejalnega programa podpira predsednica Europe Donne Tanja Španič.

V Dori so že pripravili analizo možne širitve starostne skupine, pri čemer so upoštevali za to potrebne pogoje, kot so osebje, strojna in programska oprema ter prostor. "V prihodnjem letu je na podlagi navedene analize predviden začetek pilotne raziskave širitve starostne skupine presejanja za raka dojk," so na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki izvaja program Dora, pojasnili za MMC.

V ZDA zaradi vse večje obolelosti za rakom dojk preventivne mamografije ženskam priporočajo že po 40. letu. A Španič opozarja, da se pojavnost tega raka v Evropi in ZDA pomembno razlikuje. "Za ZDA velja, da bo za rakom dojk zbolela ena od osmih žensk v svojem življenju, medtem ko je za Evropo ta številka ena od 12. Tudi po starostni pojavnosti se celini razlikujeta, zato ni tako preprosto prenesti priporočil iz ene populacije na drugo," pojasni Španič. "Če se bo tudi pri nas pokazal porast pri mlajših ženskah, za zdaj podatki tega ne nakazujejo tako močno, pa bo vsekakor treba razmisliti o dodatni širitvi."

Mlajše ženske ne potrebujejo presejalnih pregledov, temveč pozornost zdravnikov

Čeprav je predsednica Europe Donne za rakom dojk zbolela pri 26 letih, poudarja, je rak pri mlajših od 30 let izjemno redek, zato "pri tako mladih ženskah nima smisla uvajati presejalnih pregledov". "To je velika populacija, pregledi predstavljajo stres in lahko povzročimo več škode kot koristi. Ne, ker bi škodila sama mamografija, veliko bi bilo odsotnosti z dela, psihični napori …" Tudi na spletni strani Dore opozarjajo, da z mamografijo odkrijejo sumljive spremembe v dojkah pri eni od dvajsetih slikanih žensk. Nato pa se pri večini žensk po opravljenih dodatnih preiskavah izkaže, da nimajo raka dojk, povzročenih pa je bilo veliko skrbi. Ne nazadnje se preventivni pregledi prav tako ne izvajajo na moških, čeprav tudi pri njih v povprečju odkrijejo 12 novih primerov raka dojk na leto.

Španič vseeno meni, da je ozaveščanje mlajših žensk, da lahko zbolijo za rakom, zelo pomembno. Pomembno je, da se samopregledujejo "in če kar koli opazijo, da obiščejo zdravnika in ne čakajo". Tudi Španič je zdravnika obiskala takoj, ko je zatipala bulico. "Imela sem srečo, da so me jemali resno. Od mlajših bolnic namreč slišimo, da jih hitro odpravijo, češ da so premlade. Tudi pri mladih ženskah rak predstavlja manj kot 20 odstotkov sprememb v dojkah, ker obstajajo tudi benigne spremembe, a vedno moramo preveriti, za kaj gre."

Samopregledovanje je nujno tudi po vključitvi v program Dora

Udeležba v programu Dora je v zadnjih letih skoraj 78-odstotna in je ena najvišjih med zahodnimi evropskimi državami. Španič si vseeno želi, da bi bila še višja. V okviru projekta vsako leto odkrijejo raka dojk pri približno 620 ženskah, večinoma na začetni stopnji, ko je zdravljenje praviloma zelo uspešno. "Dobro pri naši Dori je, da je centralno vodena in organizirana in je v skladu s centralnim registrom prebivalstva, kar pomeni, da so vse ženske v določeni starostni skupini, prijavljeni v Sloveniji, vključene v ta program," poudari Španič in doda, da je zelo pomembno tudi to, da ženske vabilo na pregled prejmejo avtomatično, ni se jim treba prijavljati ali kako drugače angažirati. "Žensko vsaki dve leti povabijo na presejalno mamografijo s pisnim vabilom (ne potrebuje napotnice), v katerem sta navedena termin in lokacija presejalnega centra, kjer bo opravila presejalno mamografijo," pojasnjujejo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in programu Dora.

Vseeno pa bi si morale ženske dojke pregledovati tudi po vključitvi v presejalni program, saj se rak lahko pojavi med dvema pregledoma. "Če hodimo na mamografijo, to še ne pomeni, da vmes za rakom ne moremo zboleti," opozarja Španič. Bi bilo torej presejalne mamografije smiselno organizirati na eno leto, namesto na dve? "Za to nimamo dokazov, večina rakov dojk ne nastane tako hitro. Nekatere države presejalne preglede izvajajo celo na tri leta. Sicer pa so pregledi prilagojeni. Ženske, ki imajo na primer v družini več raka, so spremljane pogosteje in hodijo na preglede na eno leto." Španič zato poudarja, da je zelo pomembno, da se ženske zavedajo večjega tveganja za raka dojk, če so za njim zbolele njihova mati, babica, teta … Kot pojasnjujejo na onkološkem inštitutu, se mamografija enkrat letno takoj po 40. letu že zdaj priporoča ženskam, pri katerih ugotovijo povečano ogroženost za raka dojk. Zdravstveni sistem pa zagotavlja tudi obravnavo posameznic in družin, kjer se rak pojavlja pogosteje, in sicer v okviru ambulante za onkološko genetsko svetovanje na Onkološkem inštitutu Ljubljana in centrov za bolezni dojk.

Ženske, ki jim raka ne odkrijejo v okviru Dore, na preglede čakajo predolgo

Mamografije v okviru Dore so namenjene ženskam, ki nimajo težav in znakov bolezni dojk. Kot navajajo v Dori, z obstoječim organiziranim presejanjem lahko umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji zmanjšajo za 25 do 30 odstotkov. Kljub kakovostni preventivi pa v Sloveniji na leto v povprečju za rakom dojk še vedno umre 439 žensk. Če bi to številko primerjali s povprečjem na novo odkritih rakov (1481), bi smrti predstavljale kar tretjino. A Španič opozarja, da primerjava pojavnosti novih primerov in smrtnosti ni možna. "Ne umirajo bolniki, ki so na novo odkriti. Rak dojk se lahko ponovi tudi po 20 letih. Ne umirajo ženske, ki jim raka odkrijejo v zgodnji fazi, ampak v metastatski, ki je neozdravljiva."

Ključnega pomena za preživetje je tudi hiter odziv zdravstvenega sistema po odkritju raka dojk. V Sloveniji so na voljo vse obstoječe terapije za zdravljenje raka dojk, pojasni Španič. A težave se pojavijo, kadar pacientkam spremembe odkrijejo zunaj programa Dora. "Pri pacientkah, ki pridejo po običajni poti iz zdravstvenega sistema, traja dlje, da prejmejo diagnozo in začnejo terapije. Dora ima svojo klinično pot, ki je izjemno hitra in utečena. Pot iz zdravstvenega sistema pa je bistveno daljša, to moramo popraviti." Če ženska na prsih zatipa bulico, obišče svojega zdravnika ali ginekologa, ki jo napoti na Center za bolezni dojk, ki bi moral zaznano spremembo tkiva obravnavati v dveh tednih. "Pogosto se dlje časa čaka na ultrazvok, mamografijo, punkcije in drugo diagnostiko. Včasih to traja tudi tri do šest mesecev, v okviru Dore pa tri do štiri tedne, kar je zelo velika razlika. To čakalno dobo bi morali izenačiti, morala bi biti ista, ne glede na to, ali so nam spremembe odkrili v Centru za bolezni dojk ali prek Dore," še sklene Španič.