Skupina osmih priznanih zdravnikov (Matej Beltram, Gorazd Kalan, Matija Kališnik, Marko Noč, Simon Podnar, Samo Vesel, Andrej Vranič, Krištof Zevnik), od katerih jih večina opravlja storitve na sekundarni in terciarni ravni zdravstva, je na portalu Zdravstvo.si postavila javno vprašanje, ali bi morali bolniki prejeti povračilo stroškov zdravljenja, ker jim je onemogočeno, da svobodno izberejo zdravnika.

Kot so poudarili podpisniki, se v evropskih državah z modernim javnim zdravstvom bolnik svobodno odloča, kje bo opravil zdravljenje, nato pa mu zavarovalnica stroške zdravljenja povrne. "Eno izmed ključnih vprašanj, ki definira vsebino javnega zdravstvenega sistema, je namreč dostopnost in plačilo zdravstvenih storitev bolniku, ne glede na delovnopravni status zdravnika," so zapisali.

Sorodna novica Z januarjem naj bi se odprla vrata ambulant za paciente, ki so ostali brez osebnega zdravnika

Medtem je po njihovih besedah bolnikom v Sloveniji onemogočeno, da svobodno izberejo zdravnika in dobijo stroške zdravljenja povrnjene. Slovenija se oklepa koncepta državnega zdravstva, kjer bolnik prejme plačilo za zdravljenje samo pri od države izbranih izvajalcih. A kot opozarjajo, javno zdravstvo pomeni pravočasno in kakovostno opravljeno zdravstveno storitev pri katerem koli zdravniku z ustrezno licenco in plačilo storitev iz vplačanih zavarovalnih premij. "Vsi zaposleni in nekdanji zaposleni plačujemo ali smo plačevali vso delovno dobo obvezne zdravstvene prispevke. Kljub temu vsak dan več ljudi nima dostopa do osebnega zdravnika in zobozdravnika. Pomoč iščejo v zasebnih ambulantah, kjer pa jim ZZZS ne povrne stroškov zdravljenja," so zapisali.

"Ob tem pa paradoksalno ZZZS povrne stroške zdravljenja slovenskemu bolniku, ki prejme zdravstveno storitev v eni od evropskih držav. Slovenija tako že 30 let ne izpolnjuje pogojev definicije javnega zdravstva," dodajajo. Po njihovem mnenju si pacienti zaslužijo odgovor na vprašanje: "Ali naj bolnik brez dostopa do javnega zdravstva dobi povrnjene stroške zdravljenja pri slovenskem zasebnem zdravniku, kot to velja za zdravljenje v tujini?" Hkrati so pozvali ZZZS, naj znova omogoči pravico vsem zdravnikom predpisovanja zdravil iz naslova pravic obveznega zavarovanja.

Po besedah podpisanih zdravnikov politika in drugi odgovorni še vedno vztrajajo pri "preživeti postsocialistični ureditvi državnega zdravstva", namesto da bi se lotili reforme "državnega zdravstva" v vsem dostopno evropsko javno zdravstvo.

Pravna mreža za varstvo demokracije v imenu bolnikov pripravlja tožbo

V Pravni mreži za varstvo demokracije so se namenili ponuditi pravno pomoč osebam, ki kljub plačevanju zdravstvenega zavarovanja ne morejo pridobiti osebnega zdravnika, saj menijo, da jim je s tem kršena zakonska pravica.

Kot je za STA pojasnila Anuška Podvršič, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zagotavlja pravico do osebnega zdravnika in do proste izbire zdravstvenega zavoda, če pa ljudje te možnosti nimajo, nastane protipravno stanje.

Po njenih navedbah zakonodaja v tem primeru predvideva možnost sprožitve spora, v katerem na prvi stopnji odloča območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje, na drugi stopnji pa direkcija zavoda. Kot so prepričani, je ZZZS tisti, ki mora zavarovanim osebam poiskati zdravnika, sicer lahko sledi tožba na socialnem sodišču. Podvršič je poudarila še, da imamo pravico do izbire osebnega zdravnika v kraju, kjer živimo.

V pravni mreži so tako ljudi, ki ne morejo pridobiti osebnega zdravnika, pozvali, naj se obrnejo nanje, da jim pomagajo pri postopkih. Zanje so tako pripravili vzorec dopisa, ki so ga nato ljudje poslali zdravstvenim domovom. Od približno 30 ljudi jih je približno polovica prejela negativen odgovor na prošnjo po dodelitvi osebnega zdravnika, je pojasnila Podvršič. Zanje bodo v prihodnjih dneh pripravili vzorec vloge, ki jo bodo poslali na območno enoto ZZZS-ja, nato bodo sledili nadaljnji postopki.

Na ZZZS-ju so v odzivu za časopis Dnevnik pojasnili, da konkretnih postopkov pravne mreže ne poznajo, da pa so sami veljavni ureditvi odklanjanja bolnikov ob njeni uveljavitvi pred nekaj leti nasprotovali, saj so že takrat predvideli, da bo brez osebnega zdravnika postopoma ostalo okoli 300.000 zavarovanih oseb.

Prepričani so, da mora pomanjkanje družinskih zdravnikov reševati ministrstvo za zdravje, saj da težave niso posledica pomanjkanja denarja, kajti ZZZS zadnja leta načrtuje financiranje bistveno večjega števila ambulant, kot jih trenutno financira, ampak so posledica veljavne ureditve, "katere snovalci hkrati niso zagotovili zadostnega zdravniškega kadra, kar je posledica nepravilnega načrtovanja v preteklosti".

Nekdanji minister za zdravje in nekdanji generalni direktor ZZZS-ja Samo Fakin pa prepričan, da je ZZZS napačna tarča. "Naj tožijo tistega, ki je podlegel pogajalski taktiki sindikatov in sprejel normativ 1895 količnikov, ter tistega, ki ni poskrbel za zadostno število splošnih zdravnikov," je pojasnil za Dnevnik.

Po podatkih NIJZ-ja okoli 200.000 bolnikov trenutno čaka prvi pregled in zdravstvene storitve, veliko od njih nad dopustno čakalno dobo. Težavo pri dostopu do zdravstvenih storitev dodatno povečuje še pomanjkanje družinskih zdravnikov. Brez izbranega osebnega zdravnika je že več kot 130 tisoč ljudi.

V iniciativi Glas ljudstva opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva. Zato so za 10. januar napovedali stavko pacientov. V okviru stavke bodo med drugim zahtevali dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom, so sporočili.

ZZZS: Za sistem je odgovorna država

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa ocenjujejo, da je tožba neutemeljena, za sistem da je odgovorna država. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS-ja, poudarja, da so se v splošnem dogovoru iz leta 2019, deležniki v zdravstvu ob uveljavitvi znižane meje za odklanjanje pacientov zavezali, da nihče ne bo ostal brez izbranega osebnega zdravnika.

Prihajajo ambulante za bolnike brez osebnega zdravnika

Z novim letom je sicer zaživela pravna podlaga za organizacijo ambulant za bolnike brez izbranega osebnega zdravnika, ki je eden od ukrepov, s katerim želi pristojno ministrstvo obravnavati pomanjkanje družinskih zdravnikov. V vseh zdravstvenih domovih po državi naj bi jih skupno zaživelo 94, od tega kar 19 v Ljubljani. Večina ambulant bo odprtih po nekaj ur na dan ali na teden.

Za 11. januar je stavko zdravnikov napovedal sindikat Fides.