Dokument o zdravstveni reformi, ki je zdaj v javni razpravi, je premalo transparenten, meni Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. Gibanje sicer podpira prenos pravic iz dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje, pri čemer predlaga namesto participacije prispevno stopnjo.

Prepričani pa so tudi, da bi neselektivno črtanje nekaterih bolj socialnih pravic iz dosedanje košarice prizadelo predvsem najrevnejše ljudi.

Vse več ljudi brez zavarovanja
Zdravnik Aleksander Doplihar že 10 let vodi ambulanto za nezavarovane in v zadnjem času se število ljudi, ki ne morejo plačevati dopolnilnega zavarovna močno povečalo. To pa predvsem na račun propadlih obrtnikov, zaradi česar ostane brez zavarovanja tudi njegova družina. V predlogu reforme ni rešitve za socialno ogrožene, nezavarovane.

"Ne gre nam samo za nujno pomoč, ampak za kronično zdravljenje bolnikov, ki so bolani in potrebujejo pomoč skozi več mesecev ali celo življenje," je pojasnil Doplihar.

Minister za zdravje Dorjan Marušič se tudi ne loteva vprašanja poklicnih bolezni, ki je pri nas nepriznano področje, pravi Marjeta Šbav: "Z višjo prispevno stopno, ter s plačevanjem stroškov rehabilitacije zaposlenih je teba kaznovati tiste delodajalce, ki proizvajajo invalidne delavce."

Je zdravstvena reforma pravična?
Participacija, ki bi temeljila na dohodninski lestvici, ni pravična, saj bi enako plačevali tisti s 1.000 evri dohodka kot tisti s 50 ali sto tisočaki. Zato Julijana Bizjak Mlakar v imenu gibanja predlaga, "obračun splošne participacije v obliki enake prispevne stropnje na dohodek po plačilu dohodnine, socialno ogrožene pa bi se oprostilo plačevanja tako splošne participacije kot tudi obveznega zdravstvenega zavarovanja".

Tudi ukinitev reševalnih prevozov, pogrebnin, posmrtnin in rehabilitacije bi udarila predvsem socialno šibke. Zato predlagajo višji prispevek brez omejitev iz dohodka najpremožnejših, rezanje marž farmacevtskih podjetij in lekarn ter vrnitev davka od zdravil v zdravstveno blagajno, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič.