Kot je dan po razkritju izjemno odmevnega dosežka dejala vodja raziskave Tatjana Avšič Zupanc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, so rezultati slovenskih znanstvenikov dobra podlaga in povod za številne druge raziskovalne skupine. Slovenski znanstveniki dobivajo številne čestitke, in kot je pojasnila strokovnjakinja, nekateri raziskovalci že nakazujejo, kako bi bilo zdaj smiselno nadaljevati raziskovanje, in jih tudi vabijo k sodelovanju.

"Glede na naš rezultat bi bilo treba ugotoviti, kako virus vstopi skozi placento, kako potem vstopi v plodove možgane in na kakšen način in natančno v katerih celicah se potem razmnožuje," je navedla raziskovalka. Takšne ugotovitve so po njenih besedah potrebne, da ugotovijo, kako takšne okužbe, prenose in okvare preprečiti.

Poznavanje celotnega genoma virusa je predvsem pomembno za raziskovalce, ki se že ukvarjajo s cepivom proti virusu. Iz analize genoma lahko namreč bioinformatiki ugotavljajo, ali je kje prišlo do spremembe oziroma mutacije v virusnem genomu ter kaj je potrebno za pripravo kakovostnega in primernega cepiva oziroma za iskanje morebitnih novih specifičnih zdravil, je pojasnila Avšič Zupančeva.

Evropska komisija bo v kratkem objavila poziv za financiranje raziskav na področju virusa Zika in Avšič Zupančeva je prepričana, da jih bodo povabili k sodelovanju v kakšen večji konzorcij, česar se zelo veseli, saj je vsako dodatno financiranje raziskovanja dobrodošlo.

WHO: Leto in pol do preizkusov cepiva
Kot je znano, za virus Zika ni ne zdravila ne cepiva. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da se obsežni preizkusi cepiva ne bodo začeli prej kot v poldrugem letu, povezavo med virusom in mikrocefalijo ter Guillain-Barrejevim sindromom pa bi lahko po navedbah organizacije z gotovostjo potrdili ali zavrnili že v nekaj tednih.

Cepivo po do zdaj znanih podatkih razvija približno 15 podjetij oz. skupin. Po besedah namestnice direktorja WHO-ja za zdravstvene sisteme in inovacije Marie-Paule Kieny največ obetata cepivo, ki ga razvija ameriški nacionalni zdravstveni inštitut, in cepivo, ki ga razvija indijsko farmacevtsko podjetje Bharat biotech.

Poleg povezave Zike z mikrocefalijo obstaja tudi sum povezave med Ziko in Guillain-Barrejeim sindromom, ki lahko povzroči ohromelost, v nekaterih primerih tudi smrt. Potrditev ali zavrnitev suma povezave bi lahko potrdili ali ovrgli v osmih tednih, je še dejala Kienyjeva.

Je virus prisoten dlje, kot smo domnevali?
Medtem iz Velike Britanije poročajo, da so v semenu Britanca našli virus Zika dva meseca po okužbi, kar nakazuje na možnost, da je virus v semenski tekočini prisoten tudi dolgo po tem, ko izzvenijo simptomi okužbe. Britanski raziskovalci so sporočili, da se je 68-letni moški z virusom okužil leta 2014 v Francoski Polineziji. Za virus so ga testirali, ko je imel vročino, v krvi pa so odkrili nizko stopnjo prisotnosti virusa. Nadaljnji testi sperme pa so pokazali pozitivne rezultate glede vsebnosti virusa Zika tudi na testiranjih, ki so jih izvedli 27 in 62 dni po začetku simptomov virusa Zike. O tem so raziskovalci v pismu poročali v publikaciji Emerging Infectious Diseases, ki ga je objavil Ameriški center za nadzor bolezni in preventivo.