Tatjana Čerin, predstavnica delodajalcev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje, meni, da bi se dalo v Sloveniji stanje bolniške odsotnosti popraviti: Tukaj rezerve so, so milijoni, zagotovo, in če bi absentiranje zmanjšali vsaj za 10 odstokov - kar bi lahko storili -, je tu mimogrede 50, 60 milijonov evrov. Foto: MMC RTV SLO
Tatjana Čerin, predstavnica delodajalcev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje, meni, da bi se dalo v Sloveniji stanje bolniške odsotnosti popraviti: Tukaj rezerve so, so milijoni, zagotovo, in če bi absentiranje zmanjšali vsaj za 10 odstokov - kar bi lahko storili -, je tu mimogrede 50, 60 milijonov evrov. Foto: MMC RTV SLO

Na lestvici odsotnosti Slovenija močno presega povprečje držav članic Evropske unije, pred nami pa je bila leta 2007 v Evropi le Hrvaška. Bolniška odsotnost z dela je državo in delodajalce v letu 2008 stala 430 milijonov evrov, čas krize pa bo razmere še poslabšal, je poročala TV Slovenija.

POVPREČNO ŠTEVILO DNI ODSOTNOSTI NA DELAVCA (2007)
Hrvaška: 9,4
Slovenija: 8,7
Francija: 5,5
Avstrija: 3,4
Romunija: 2
--------------------
Povprečje Unije: 4,6
Vir: ZZZS

Podjetja v boju zoper bolniške niso nemočna
A podjetja, ko gre za boj zoper bolniško odsotnost, niso nemočna. V javnem podjetju Snaga v Ljubljani so, na primer, na tem področju začeli ukrepati že pred leti. Za delavce so poskrbeli tako, da jih pred odhodom na teren čaka t. i. zdrav zajtrk: sadje, jogurt, sezamova štručka ali kaj podobnega.

To sicer ni edini ukrep, ki so ga sprejeli, da bi zmanjšali bolniško odsotnost. Približno 400 zaposlenim so namreč omogočili tudi rekreacijo, brezplačno cepljenje proti gripi in finančno motivacijo - za vsake tri mesece, ko ne manjkajo na delu zaradi bolniške, zaposlene nagradijo s 60 evri bruto. Na ta način so v Snagi odsotnost z dela zmanjšali za polovico. Direktor javnega podjetja Janko Ramžar je za TV Slovenija povedal, da jim je leta 2003 vsak dan manjkalo 13 ekip, danes pa le še šest.

Snaga z ukrepi prihrani 50.000 evrov
Na leto jih ukrepi stanejo okoli 105.000 evrov, a na drugi strani zaradi manjše odsotnosti prihranijo več kot 154.000 evrov, kar na letni ravni znaša 50.000 evrov prihranka. Na račun ukrepov pa nenazadnje privarčuje tudi država.

M. N.