Sindikat podpira vodstvo BSH, saj gre po njihovih trditvah za ustaljeno prakso v številnih podjetjih.

Nekatera najuspešnejša podjetja v državi so konec leta svoje zaposlene razveselila z božičnico, med njimi tudi podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, specializirano za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in napitkov. A celotne denarne nagrade niso dobili vsi delavci, pač pa le tisti, ki niso bili več kot dvakrat na bolniškem dopustu. V podjetju menijo, da s tem spodbujajo delavce, zagovornik načela enakosti pa je po prijavi enega izmed zaposlenih ugotovil, da gre za diskriminacijo. "Ni problematično, da se deli uspešnost, ni problematično, da se deli na različne načine, vendar odsotnost zaradi bolezni ne sme biti razlog, da se posamezniku zmanjšuje delež," poudarja Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.

Vodstvo podjetja BSH je namreč v aprila lani podpisanem dogovoru s sindikatom in svetom delavcev določilo, da se izplačilo za poslovno uspešnost družbe zniža zaradi odsotnosti delavca tako iz zdravstvenih razlogov kot zaradi porodniškega oziroma očetovskega dopusta. Če je delavec odsoten več kot dvakrat, se mu izplačilo zniža za pet odstotkov, za vsako naslednjo odsotnost pa za deset odstotkov. Lobnik pojasnjuje: "Če bomo dobili gripo, nismo izbrali sami, če zbolijo otroci, tudi ne, zato menimo, da je prišlo v tem primeru do posredne diskriminacije." Kriteriji za upravičenost do izplačila nagrade so sicer oblikovani nevtralno in za vse delavce, a dejansko nekatere, kot so nosečnice ali starše z majhnimi otroki, postavljajo v slabši položaj. "In to je srž diskriminatornega kriterija," še pojasni.

V podjetju BSH, ki ga vodi Boštjan Gorjup, obenem tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, odločbo zagovornika načela enakosti izpodbijajo pred upravnim sodiščem. "Želimo si, da o tem odloči nevtralni organ. Če bo sodišče odločilo, da je to diskriminatorno, nas bo to presenetilo in bomo seveda prilagodili ta izplačila," pravi Gorjup. V sindikatu vodstvo podjetja podpirajo in so nad zagovornikovo odločbo presenečeni tudi zato, ker, kot trdijo, prejmejo eno najvišjih božičnic oziroma nagrad za poslovno uspešnost v državi, 1630 evrov. "Ta znesek dobi 72 odstotkov zaposlenih, trije odstotki dobijo minimalno, 326 evrov, preostali pa vmes," pojasnjuje predstavnik sindikata Aleš Klopčič. Poudarja, da gre pri izplačilu poslovne uspešnosti za avtonomno odločitev delodajalca, takšna merila pa v BSH-ju uporabljajo že več let, "podobne metode uporabljajo tudi v številnih drugih podjetjih".

Denimo v trgovinski verigi Lidl, na kar nas je pisno opozoril eden od zaposlenih, ki želi ostati anonimen. Vodstvo podjetja je zaposlene kar v internem glasilu Štacunar obvestilo, da bo celotni znesek nagrade za poslovno uspešnost, 410 evrov bruto, prejel le tisti, ki je najmanj 98-odsotno prisoten na delu. Po izračunih zaposlenih to pomeni, da tisti, ki je bil 6 dni bolniško odsoten, prejme kar 40 odstotkov manj, zgolj 246 evrov bruto. Ker je večina zaposlenih v Lidlu žensk z otroki, v primeru nege bolnega otroka raje izkoristijo dopust oziroma nadure, za sebe le redko vzamejo bolniški dopust. Ob tem se sprašujejo, ali je res vredno za ubogih 319 evrov neto zapostavljati sebe in otroka. V Lidlu, sicer do družine prijaznem podjetju, odgovarjajo, da so se za to odločili, ker prisotnost na delovnem mestu ocenjujejo kot bistveno merilo prispevka k uspešnosti podjetja.

"Če nisi pri žogi, težko daš gol"

Da je takšen način delitve zneska za poslovno uspešnost pogost model v Sloveniji, poudarja tudi prva sindikalistka v državi Lidija Jerkič. "Glede na to, da večino denarnih prejemkov zaposleni prejemajo glede na odsotnost na delu, se nam do zdaj to ni zdelo sporno," pojasnjuje Jerkičeva. Da nagrada ni namenjena vsakemu zaposlenemu, če ni prispeval, in "da je pričakovano, da merila ne bodo za vse enaka," odgovarja Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. Čeprav priznava, da zgolj prisotnost na delu ni edino merilo uspešnosti: "je pa res, da če nisi prisoten, težko kar koli prispevaš. Tako kot pravijo pri nogometu, če nisi pri žogi, težko daš gol." A delodajalci tako spodbujajo delavce, da bolni prihajajo na delo in po možnosti okužijo še druge. Jerkičevi se zato veliko spornejši zdi dodatek za prisotnost na delovnem mestu, ki ga uvajajo številna podjetja: "Ljudje prihajajo na delo, da ne izgubijo tega dodatka, ta se giblje med 40 in 80 evri na mesec, to se pri nizkih plačah pozna, potem pa odhajajo na dolgotrajne bolniške dopuste."

Raziskave kažejo, da imajo zaposleni v zasebnem sektorju v Sloveniji bistveno manj bolniškega dopusta od delavcev v javnem sektorju, a je resnost njihovih bolezni veliko večja, bolniška odsotnost pa daljša, opozarja dr. Metoda Dodič Fikfak, dolgoletna predstojnica inštituta za medicino dela. "Ker bodo nagrajeni in jim je to stimulus, čakajo, dokler ne zmorejo več, in takrat gredo v bolniško, ko je že prepozno." V primeru rakavih obolenj so dokazali, da je zaposleni v zasebnem sektorju dvakrat dlje bolniško odsoten kot delavec v javnem sektorju. Kot še navaja Dodič Fikfakova, "na 100 zaposlenih, denimo, v zdravstvu ali šolstvu uveljavlja bolniško odsotnost kar 200 ljudi. Kar pomeni, da gre vsak 2-krat, 3-krat na leto, medtem ko gre na bolniški dopust v zasebnem sektorju 80 ljudi, torej niti ne vsak."

To pripisuje tudi vse večjemu nezadovoljstvu zaposlenih v javnem sektorju. Od leta 2013 bolniške odsotnosti v Sloveniji namreč strmo naraščajo. Delež ljudi z dolgotrajno bolniško odsotnostjo se je v primerjavi z letom 2015 povečal za 67 odstotkov, delež tistih, ki so z dela odsotni več kot eno leto, pa kar za 180 odstotkov. Da je to skrb vzbujajoče, opozarja dr. Ivan Eržen iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Bolniška odsotnost ugodnejša kot invalidska upokojitev

Zavod za zdravstveno zavarovanje je v letu 2018 izplačal za skoraj 348 milijonov evrov nadomestil za bolniške odsotnosti, 12 odstotkov vseh sredstev ZZZS-ja in kar 65 odstotkov več kot leta 2014. V letu 2019 načrtujejo, da bodo odhodki ZZZS za nadomestila znašali že 385,9 milijona evrov, kar je 71 odstotkov oziroma 160 milijonov evrov več kot pred petimi leti. Dejavnikov za to je več: staranje in rast števila zaposlenih, prezentizem v preteklih letih, dolgotrajni postopki diagnostike, spremenjene razmere na delovnem mestu in sprememba pokojninske zakonodaje. "Po novem je namreč za tiste z zdravstvenimi težavami manj ugodno, če se invalidsko upokojijo, kot če dlje ostanejo na bolniškem dopustu," opozarja dr. Eržen. Sonja Šmuc razloge za naraščanje zdravstvenega absentizma vidi v tem, da "so zaposleni starejši, je bistveno več zaposlenih, imamo višje plače in zato so nadomestila višja. Ampak velik delež, da se podaljša število dni v povprečju v primerjavi s prej, to pa težje razumemo, še zlasti, ker je zdravstveno stanje Slovencev primerljivo z evropskim."

Rast bolniških odsotnosti ni le odraz zdravstvenega stanja zaposlenih, ampak tudi spremenjenega odnosa delodajalcev do zaposlenih, poudarja Eržen. To ugotavlja tudi zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina v novi knjigi o izgorelosti, stanju, ki bremeni vse več ljudi: "Zaradi konstantne rasti in možnosti z novo tehnologijo delodajalci ne sprejemajo več človeka kot dobrino, ampak sredstvo za doseg svojih ciljev, gre za precejšnje razčlovečenje tega odnosa." Da to vodi v dehumanizacijo odnosov na delovnem mestu, se strinjata tudi Miha Lobnik in Jerkičeva, ki potrdi, da "je vse več povečanega obsega dela, tempo postaja hitrejši, nadurnega dela je zagotovo več, kot zakon predvideva." Zato morajo delodajalci več narediti za zdravje zaposlenih, opozarjajo na NIJZ-ju. Vsi pa se strinjajo, da bo k temu morala aktivneje pristopiti tudi država.