V študiji, ki so jo izvedli znanstveniki z univerze v Palermu, so ugotovili, da so pri 38 % otrocih med 11 in 14 let, ki so imeli migrene, te po desetih letih popolnoma izginile. Deset let potem, ko so otrokom postavili diagnozo, so bili anketiranci razdeljeni v tri skupine: z vztrajnimi glavoboli, transformiranimi glavoboli in brez glavobolov.

V prvi skupini so bili tisti, ki so jim zdravniki znova potrdili diagnozo migrena - tisti z avro ali brez nje, z migrensko motnjo ali z močnimi glavoboli v zadnjih desetih letih. V drugi skupini so bili tisti, ki so po 10 letih namesto migren imeli navadne, tenzijske glavobole. V tretji pa so bili popolnoma zdravi ljudje.

Da bi potrdili povezanost med migrenami (tistimi z avro in brez nje) in pogostostjo pojava v družini, so avtorji študije, potem ko so izključili vse druge tipe migrenskih glavobolov, naredili regresijsko analizo. V študiji so odkrili, da je sedemkrat večja možnost, da bodo otroci, ko odrastejo, še vedno bolehali za migrenskimi glavoboli, če je imel kdo v najbližjem sorodstvu migrenske napade. Na podlafi tega avtorji sklepajo, da ima genetika veliko vlogo pri nastanku migren. Vplivi okolja pa so pomembnejši pri drugih vrstah migren.