Z Uršič Vrščajevo, prvo strokovnjakinjo, ki se je pri nas začela ukvarjati s povezavo med virusi HPV in rakom materničnega vratu, smo se pogovarjali pred začetkom tedna boja proti raku na materničnem vratu. Za to boleznijo v Sloveniji v zadnjih letih umre od 30 do 40 žensk na leto, za veliko večino primerov tega raka pa je kriva okužba z virusom HPV. V življenju se s tem virusom sicer okuži večina žensk, pri 90 odstotkih pa okužba izzveni sama v od enem do dveh letih. Če okužba vztraja več let, pa se lahko razvije rak.

Kako ocenjujete uspešnost presejalnega programa Zora, v okviru katerega se na pregled vabi ženske, ki jim že tri leta ni bil odvzet bris?

Program Zora je najuspešnejši preventivni državni program v Sloveniji. V petih letih, torej od leta 2003 do leta 2008, se je število bolnic z odkritim rakom materničnega vratu zmanjšalo za 38 odstotkov. Leta 2003 je, po podatkih Registra raka za Slovenijo, za rakom materničnega vratu zbolelo 210 žensk, leta 2008 le še 130.

Ali menite, da odvzem brisa na tri leta zadošča, saj je nekoč že veljal vsakoletni odvzem?

Odvzem brisa na tri leta zadošča, vedeti pa je treba, da triletni odvzem velja le
za ženske, ki nimajo ginekoloških težav, ki kažejo sum na raka materničnega vratu, za tiste, ki niso bile zdravljene zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu, in za tiste, ki so imele zadnjih deset let vedno negativne izvide brisov materničnega vratu.
Za vse preostale ženske je potreben odvzem brisa na eno leto ali celo na šest mesecev.

Ker se blage predrakave spremembe (CIN 1) razvijajo v hude predrakave spremembe (CIN 2 ali CIN 3) ali celo raka materničnega vratu deset let in več, je triletni interval varno obdobje, da odkrijemo že začetne bolezenske spremembe materničnega vratu, kot so blage predrakave spremembe materničnega vratu, ki jih tudi uspešno zdravimo.

Na Finskem, kjer je incidenca raka materničnega vratu v Evropi že vrsto let najnižja, priporočajo odvzem preventivnega brisa materničnega vratu celo na vsakih pet let.

Če prav razumem, se cepljenje proti virusu HPV izvaja pri šestošolkah in je neobvezno, za preostale pa je samoplačniško. Imate morda podatke, koliko je zanimanja za cepljenje, torej tako med šestošolkami kot pri starejših dekletih in ženskah?

Šestošolke smo v Sloveniji prvič cepili jeseni 2009, torej v začetku novega šolskega leta. Podatki po prvem letu za vso Slovenijo kažejo na 45-odstotno precepljenost z vsemi tremi odmerki cepiva, kar je skoraj polovica vseh šestošolk. To nas med 18 evropskimi državami, ki so vključile cepljenje proti HPV-ju v nacionalne programe, umešča v sredino. Podobno številko zaznavajo tudi v Italiji in na Danskem, manjšo v Luksemburgu, Franciji in na Norveškem, višjo pa v Angliji in na Portugalskem.

Precepljenost, h kateri moramo težiti, je 80 odstotkov in več, ker le tako lahko vplivamo na manjši delež okuženosti s HPV-jem med populacijo in posledično na manjše število bolezni, ki jih povzročajo virusi HPV.

Zanimiv podatek je tudi, da je delež precepljenosti šestošolk zelo različen po posameznih slovenskih regijah, najvišji je na Koroškem (90-odstoten) in najmanjši v ljubljanski regiji (30-odstoten), kar pomeni, da je zelo pomemben tudi lokalni dejavnik, to je primerno ozaveščanje staršev o učinkovitosti in varnosti cepljenja in boleznih, ki jih cepljenje preprečuje.

Delež samoplačniškega cepljenja je majhen, verjetno tudi zaradi visoke cene obeh cepiv.

Zanimivo je, da so se v devetih od osemnajstih evropskih držav odločili, da omogočijo brezplačno cepljenje v prvih dveh letih po vključitvi cepljenja v nacionalni program tudi vsem deklicam do 14. leta ali celo do 18. leta.

Se morda nadaljuje tudi kampanja za to, da bi se cepljenje vpeljalo med obvezna cepljenja za osnovnošolke?

Ne, cepljenje ostaja neobvezno, zato je ozaveščanje staršev še toliko pomembnejše.

V zadnjem času je bilo slišati tudi, da naj bi osebni ginekologi ugotavljali prisotnost virusa HPV. Lahko poveste kaj več o tem, velja to le za ženske brez težav ali morda le za tiste s sumljivim brisom?

Pri ženskah z normalnimi brisi materničnega vratu odvzem testa HPV ni potreben, kajti pozitiven test HPV pri teh ženskah kaže na trenutno okužbo, ki v več kot 80 odstotkih izzveni sama po sebi, brez posledic, v enem do dveh letih. Pozitiven izvid testa HPV pri ženskah z normalnimi brisi materničnega vratu ženske lahko brez potrebe zelo prestraši.

Predrakave spremembe in raka materničnega vratu povzročajo le dolgotrajne (kronične ali perzistentne) okužbe z visokorizičnimi HPV, ki jih organizem ne uspe premagati in, ki trajajo več let.

Imate morda podatek, v katerem stadiju se pri nas običajno ugotovi raka na materničnem vratu? Se je petletno preživetje v zadnjih letih izboljšalo?

Raka materničnega vratu v Sloveniji običajno ugotovimo, ko je bolezen še omejena na maternični vrat (leta 2007 v 60 odstotkih primerov), v približno tretjini primerov, ko je bolezen razirjena lokalno, izven materničnega vratu, v ostalih primerih (približno 7 odstotkov) pa je rak že razširjen v oddaljene organe.

Leta 2007 je zaradi raka materničnega vratu umrlo 44 bolnic,kar pomeni vsaka četrta bolnica, petletno preživetje se je v zadnjih letih le malenkost izboljšalo, predvsem zaradi bolnic, ki na preglede ne hodijo in pri katerih bolezen odkrijemo v že razširjeni obliki, ko je zdravljenje bistveno manj učinkovito.