Krvodajalstvo ima v Sloveniji močno tradicijo. Foto: BoBo
Krvodajalstvo ima v Sloveniji močno tradicijo. Foto: BoBo

Po podatkih Rdečega križa Slovenije imamo v Sloveniji okrog 60.000 rednih krvodajalcev, od katerih jih 60 odstotkov kri daruje enkrat letno, 28 odstotkov dvakrat, 10 odstotkov trikrat, dva odstotka pa štirikrat na leto. Da bi zadostili vsem potrebam, jih mora kri v povprečju darovati od 350 do 400 dnevno.

Transfuzijska služba v sodelovanju z Rdečim križem in območnimi združenji letno za potrebe zdravstva izvede skoraj 1800 krvodajalskih akcij, od tega je več kot 390 terenskih. Prva terenska akcija v koledarskem letu vedno poteka 3. januarja, zadnja praviloma 31. decembra.

Kot je v poslanici ob dnevu krvodajalstva v Sloveniji zapisala predsednica RKS-a Ana Žerjal, biti del krvodajalskega moštva pomeni biti del ogromne družine, ki ima več 10.000 članov in ki na prvo mesto postavlja skrb za sočloveka in zdravje. Krvodajalsko moštvo je po njenem mnenju nujno in nepogrešljivo v vseh zdravstvenih programih, kjer se za zdravljenje potrebuje kri in krvne pripravke.

"Veseli in ponosni smo, da bo glavni promotor krvodajalstva v tem letu Slavko Vinčić, najboljši slovenski nogometni sodnik. Tako kot so za zdravstvene programe nepogrešljivi krvodajalci, so za vsako nogometno tekmo nujni in nepogrešljivi nogometni sodniki, letošnji ambasadorji in podporniki krvodajalstva," je zapisala.

Podpora omenjenih je po mnenju predsednice RKS-a izredno pomembna, saj vsi vključeni v šport predstavljajo pozitivne vrednote, kot so sodelovanje in odgovornost ter seveda zdrav življenjski slog. "Postati ali ostati del moštva sploh ni vprašanje – biti krvodajalec je edini odgovor," je sklenila.

Dan slovenskega krvodajalstva in obletnico organiziranega in prostovoljnega krvodajalstva so sicer zaznamovali z 32. tradicionalnim srečanjem krvodajalcev v Veržeju v soboto. Dopoldne pa bodo v Nacionalnem nogometnem centru Brdo predstavili pobudo (P)ostani del moštva.

Dan slovenskega krvodajalstva