Travmatolog Marko Jug je v UKC-ju Ljubljana zaposlen že 20 let, januarja pa je po nekajmesečnem opravljanju funkcije vršilca dolžnosti generalnega direktorja vodenje največje zdravstvene ustanove v državi prevzel s polnim mandatom.

Na vprašanje, ali odločitev morda obžaluje, je odgovoril, da si ni predstavljal, s čim vse se bo moral ukvarjati in kakšne pritiske bo doživljal. Ne doživlja pa nobenih političnih pritiskov, zagotavlja, prav tako ga kljub drugačnim pričakovanjem še ni poklical kak "stric iz ozadja", kar si šteje veliko čast. "Vsem je popolnoma jasno, da bi bil tak klic napačen in da z njim ne bi nič dosegli," je poudaril v intervjuju za STA.

Misli, da kot generalni direktor dela, kar je prav. "Odkrito povedano, si tudi težko predstavljam, kdo drug bi lahko delal, kar zdaj delam sam," je dodal.

Ko je Jug začel delati v UKC-ju Ljubljana, so se zdravniki za delo v tej ustanovi potegovali, saj je veljala za nekaj posebnega. Od takrat so se družbene razmere spremenile, zaposleni v zdravstvu v manjši meri vidijo izzive v vrhunskem zdravljenju in akademskih dosežkih, pač pa iščejo preprostejše delo zunaj UKC-ja. "Izpostavljeni smo največjim tveganjem, zapuščajo nas najboljši kadri, saj jih ne moremo nagrajevati tako, kot jih nagrajujejo koncesionarji," je dejal.

Vrhunskih zdravnikov v UKC-ju ne manjka

V UKC-ju za zdaj še ostaja veliko vrhunskih zdravnikov, med njimi so številni specializirani za zelo ozka strokovna področja: "Če odide eden, to ne predstavlja nepremostljivih težav, a vsak strokovnjak s seboj odnese tudi delček vrhunskega znanja." Ob tem Jug opozarja, da se v prihodnosti kažeta dve vrsti medicine – finančno zelo nagrajena medicina in vrhunska medicina, ki bo skrbela za najtežje bolnike, hkrati pa bo finančno bistveno manj nagrajena.

"Samo upamo lahko, da bodo mlajši zdravniki videli poslanstvo in vztrajali v najtežjih vrstah medicine, sicer UKC-ju grozi slabša pot," je poudaril. Sam ocenjuje, da jim je v zadnjem letu pod njegovim vodstvom uspelo spremeniti razpoloženje med zaposlenimi, saj vodstvo deluje na podlagi argumentov.

Največje kadrovske vrzeli v ljubljanskem kliničnem centru so še vedno pri negovalnem kadru. V iskanje kadra vlagajo veliko energije, zagotavlja Jug. Razpisujejo štipendije, udeležujejo se tudi zaposlitvenih sejmov v tujini. Tujim medicinskim sestram ob zaposlitvi v UKC-ju zagotovijo nastanitev, pa tudi tečaj slovenščine. Dokler ne opravijo jezikovnega preizkusa, jim omogočajo zaposlitev na nižjih položajih, ki ne zahtevajo znanja slovenščine. Samo v zadnjih mesecih so prejeli okoli 30 prijav medicinskih sester iz okoliških držav.

Preobremenjen negovalni kader

Hkrati se trudijo obdržati obstoječe zaposlene, ki so jih izobrazili sami. Preobremenjen negovalni kader (denimo na oddelkih, kjer 100 odstotkov programa zagotavljajo z le 60 odstotki zaposlenih) zato spodbujajo z dodatkom za povečan obseg dela. Tako jim je uspelo preprečiti več odpovedi, zato je generalni direktor optimističen.

Trenutno bi sicer takoj potrebovali približno 200 medicinskih sester. Zaradi kadrovske vrzeli je bolnikom na voljo 150 postelj manj, kot bi jih bilo sicer. Standarde v zdravstveni negi nižajo "do še sprejemljivih za družbo".

Ob tem na oddelku za nujno zdravniško pomoč vsak dan išče veliko bolnih, a vseh zaradi omejenih posteljnih zmogljivosti ne morejo namestiti na oddelke. Tako na infekcijski kliniki kot na internistični prvi pomoči zato nekateri bolniki ležijo tudi na hodnikih, kar je nesprejemljivo, meni Jug.

Dodatne postelje na diagnostiki

V prihodnjih dveh mesecih zato v prostorih diagnostično-terapevtskega centra načrtujejo vzpostavitev dodatnih postelj. "Skrbi pa me, kako bo, ko bodo morali zaradi prenove izprazniti stavbo infekcijske klinike," je dejal. V projektu prenove infekcijske klinike bodo sicer najprej gradili prizidek, ki naj bi bil zgrajen do leta 2026.

Do prenove obstoječe zgradbe infekcijske klinike bodo morali končati prenovo negovalne bolnišnice, kamor nameravajo preseliti del posteljnih zmogljivosti. Ob tem pa upa, da bodo imeli na zdravstvenem ministrstvu razumevanje tudi za vzpostavitev začasne modularne bolnišnice, ki bi jo lahko uporabljali tudi v poznejšem obdobju prenove glavne stavbe UKC-ja.

Zdaj namreč prenavljajo prvo osmino, pozneje pa je načrtovana prenova po četrtinah. "Mi bi si seveda želeli nov klinični center, a če smo realni in pogledamo, kako v zdravstvu potekajo naložbe, je nerealno pričakovati nov klinični center prej kot v 20 ali 30 letih," je poudaril. Tako upa, da bo tudi glavna stavba UKC-ja, ki je stara že več kot 50 let, prenovljena do leta 2026.
Preseliti si želijo tudi sosedo infekcijske klinike – kliniko za gastroenterologijo, ki domuje v zelo starem objektu. Ker je zgradba zaščitena, jo bi po prenovi namenili za administracijo.

Nabava aparatur za magnetno resonanco

Jug si želi tudi, da bi ministrstvo za zdravje čim prej izpeljalo projekt nabave aparatur za magnetno resonanco, ki so v UKC-ju Ljubljana po njegovih besedah bistveno starejše kot drugje. Zaradi stalne okvare koronografa so bolj ali manj vezani le na eno napravo, kar ne zadostuje potrebam. Ljubljanski klinični center namreč opravi več kot polovico vseh koronarografij v državi, je pojasnil.

Končati morajo tudi prenovo diagnostično-terapevtskega centra. V južnem delu si želijo zgraditi ciklotron. Gre za pospeševalnik delcev, ki proizvaja izotope, potrebne za izvedbo preiskav PET/CT. V Sloveniji namreč nimamo zagotovljene lastne proizvodnje izotopov in smo zato popolnoma odvisni od dobaviteljev iz tujine.

Sicer pa nameravajo v diagnostično-terapevtskem centru graditi tudi nove operacijske dvorane, ki bodo lahko vplivale na dostopnost zdravstvenih storitev. Trenutne operacijske dvorane so namreč izkoriščene v največji možni meri. "Na kardiokirurgiji, travmatologiji in abdominalni kirurgiji luči operacijskih dvoran vsak dan svetijo najmanj do polnoči," je ponazoril.

Odnosi se izboljšujejo

Na vprašanje o odnosih znotraj kliničnega centra je Jug odgovoril, da so ti glede na lansko raziskavo merjenja organizacijskega razpoloženja celo nekoliko boljši kot povprečno v slovenskem zdravstvu. Priznava, da tako kot v drugih poklicih znotraj posameznih klinik prihaja do tekmovalnosti, ki pa je lahko pozitivna. "Ni pa privilegiranih in deprivilegiranih", sam vse obravnava enako, je zagotovil. "Če kdo čuti, da se mu dogaja krivica, naj se oglasi," je pozval.

UKC Ljubljana je sicer z več kot 8000 zaposlenimi ogromen in kompleksen sistem. Njihova osnovna dejavnost je zdravstvena, ki jo izvajajo zdravniki, medicinske sestre in številni drugi zdravstveni delavci, pomoč pa nudijo podporne službe. Te so zelo nedohranjene, saj je v javnem sektorju nagrajevanje omejeno. "Zato nam morda ne uspe privabiti prav tistega kadra, ki bi si ga najbolj želeli. Kljub temu se zaposleni zelo trudijo," je poudaril.

Nekatere podporne službe niso najboljše

V slabem letu dni vodenja ljubljanskega kliničnega centra Jug ugotavlja, da nekatere od podpornih služb ne delujejo dobro, zato so uvedli spremembe. Ena od problematičnih služb je vzdrževalni sektor, kjer so zaradi suma velikih nepravilnosti dvema zaposlenima dali odpoved, zadeve pa predali policiji v nadaljnjo preiskavo.

Tudi v oddelku za nabave so sodelavki dali odpoved, ker so ugotovili, da je delovala v škodo UKC-ja Ljubljana. Ugotovili so, da je ravnala zelo neskrbno, saj je UKC izpostavila tveganju, da izgubi 13 milijonov evrov evropskih sredstev. "Ugotavljamo, da so bile še druge težave, ki so še stvar preiskave," je pojasnil.

Za vodstvo uvajanje sprememb pomeni tudi številne težave, saj jim čisto vsi zaposleni ne želijo slediti. Prepričan pa je, da so nepravilnosti za večino zaposlenih nesprejemljive. Jug je prepričan, da si je, ker si želi izboljšati razmere v UKC-ju Ljubljana in iz njega pregnati "temne sile", nakopal tudi nekaj sovražnikov znotraj ustanove. Zato je v zadnjem času deležen številnih diskreditacij, a napoveduje, da bo nadaljeval svoje delo.