Odstopila pa je tudi kot vodja delovne skupine projekta Telekap, v okviru katerega zdravijo bolnike z možgansko kapjo. Na tem mestu je bila slabi dve leti, potem ko je nadomestila Bojano Žvan, tedaj razrešeno zaradi afere Radan.

Janja Pretnar Oblak je sicer že večkrat ponujala odstop. Prvič lani spomladi zaradi težav pri projektu Telekap in nesporazumov z Bojano Žvan, drugič ga je ponudila letos pred odhodom v tujino, komentira odstop strokovna direktorica UKC-ja Marija Pfeifer: "Zdaj se je pa vrnila in je odstop ponudila, ker je pač še vedno pod pritiskom teh dveh kolegov, s katerima nima stikov in ki tudi ves čas minirata ali pa kritizirata delo Telekapi."

Ali je eden izmed vzrokov za odstop morda tudi Žvanova, ji Pretnarjeva ni odgovorila, pravi Žvanova, ki je sicer zelo kritična do projekta Telekap. Ta je organizacijsko v nasprotju s statutom UKC-ja, nacionalna mreža pa brez standardiziranih postopkov, je kritična. "Lahko se zgodi ena nepojasnjena smrt, pri kateri se ne ve, kdo naj o tem poroča ministrstvu. In potem, kako naj vodstvo partnerskih bolnišnic skrbi za sodobno organizacijo obravnave, ko pa ni tega prenosa znanja," pravi Žvanova.

Sama vodstvu že dve leti zaman predlaga organizacijsko nadgradnjo: "In kot posledica te obstrukcije, te gluhosti smo danes v Sloveniji dosegli katastrofalne rezultate učinkovitosti zdravljenja. /.../ Do dvakrat smo slabši v primerjavi z mrežo Tempis iz Nemčije, v katero je vključenih 22 bolnišnic."

V naši mreži pa je le 12 bolnišnic. Čas od prihoda bolnika do začetka zdravljenja, to je raztapljanja krvnega strdka, je v Nemčiji 35 minut, pri nas pa 70. Slabosti v službi Telekap je obravnaval nazadnje tudi svet UKC-ja, saj naj bi se zaradi organizacijskih slabosti, med drugim tudi zaradi plačevanja pripravljenosti zdravnikov, lahko pojavil zastoj.