Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je predstavil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki prehaja tudi v javno razpravo. Po ocenah Evropske komisije bi bilo treba v Sloveniji v letošnjem letu zagotoviti dolgotrajno oskrbo za približno 60.000 ljudi, pri čemer so vključeni tisti, ki potrebujejo različen tedenski oz. mesečni obseg pomoči. Po ocenah ministrstva pa bi več kot štiri ure redne pomoči in podpore na teden potrebovalo približno 44.000 ljudi. To število pa bo v prihodnje še višje.

Financiranje iz novega obveznega zavarovanja
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo uvaja novo obvezno zavarovanje, kar pa ne pomeni dodatne obremenitve dela, pač pa se bosta znižali prispevni stopnji za zdravstveno in za pokojninsko zavarovanje, je napovedal minister. Po besedah direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janeza Remškarja v zakonu celovito urejajo dolgotrajno pomoč posamezniku, vključena pa so tudi vprašanja prehrane, umivanja, oblačenja in gibanja, kar je bilo do zdaj po Remšakrjeveih besedah omogočeno le v domovih za starejše.

V obvezno zavarovanje bi bili vključeni vsi, ki so v Sloveniji tudi obvezno zdravstveno zavarovani. Zavarovanje bi se financiralo s prispevki, ki bi jih plačevali delodajalci in zavarovanci, navajajo na ministrstvu. Med viri tako ne bodo le javna sredstva, temveč v večjem deležu kot do zdaj zasebna sredstva uporabnikov, njihovih svojcev oz. naj bi za ta namen uvedli možnost prostovoljnega zavarovanja.

Iz obveznega zavarovanja krite različne potrebe zavarovanca
Na podlagi obveznega zavarovanja naj bi bile zavarovane osebe, ki bodo izpolnjevale merila, upravičene do kritja stroškov za storitve dolgotrajne oskrbe v obsegu in v okviru standardov v skladu z zakonom, do denarnega nadomestila za dolgotrajno oskrbo, do kombinacije plačila za storitve dolgotrajne oskrbe in denarnega nadomestila, do plačila pravic osebnega pomočnika, do kritja stroškov za prilagoditev stanovanja in do plačila pripomočkov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, pa je pojasnil direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Davor Dominkuš. Pogoj za uveljavljanje pravic po zakonu je potreba po vsaj štirih urah pomoči tedensko, ki traja več kot tri mesece.

Doplačila v višini 230 evrov
Koordinator za dolgotrajno oskrbo bo posamezniku izdelal predlog individualnega načrta z oceno potreb, ki jih posameznik ima, obliko dolgotrajne oskrbe, pa tudi vrsto in obseg drugih pravic iz obveznega zavarovanja. Nosilec zavarovanja pa bo izdal odločbo, s katero bo odločil o pravicah, ki izhajajo iz individualnega načrta.

Zakonski predlog ob uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja predvideva uvedbo doplačil v višini 230 evrov, znesek pa bi poravnal uporabnik. Če to ne bo mogoče, naj bi za doplačilo poskrbela občina, je pojasnil Dominkuš.

ZZZS bi postal Zavod za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo Slovenije
Po predlogu bi obvezno zavarovanje izvajali kot javno službo in nepridobitno dejavnost, za njegovo izvajanje pa naj bi se Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije preoblikoval v Zavod za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo Slovenije. Ta bi tako deloval na dveh ločenih področjih, in sicer na področju zdravstvenega zavarovanja in na področju zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, navajajo na ministrstvu za delo.