"Imam dovoljenje, delam enkrat tedensko, dve uri, pregledujem bolnike, ki sicer do mene ne bi mogli priti, sem pa 30 let zdravnik in tega ne morem opustiti. Dvakrat tedensko brez kakršnega koli dodatnega plačila, brez ene ure ali nadure operiram bolnike na očesni kliniki," je v oddaji Dosje avtorice Brede Štivan Bonča povedala strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra Brigita Drnovšek Olup.

"Nekdo, ki je predstojnik klinike, je lahko tudi lastnik neke zasebne klinike na istem področju, mi ne moremo omejevati zasebne lastnine. Vendar pa človek, ki je predstojnik klinike, nikakor ne more delati brez odobritve, recimo, UKC-ja," meni ekonomist Maks Tajnikar.

"Praksa podeljevanj v kliničnem centru je izrazito arbitrarna in samovoljna, ko se dovoljenja podelujejo brez osnove v internih aktih kliničnega centra, še več, imamo tudi zanesljive podatke, da je generalni direktor osebno posredoval pri nekaterih predstojnikih za podpis postopka v pridobivanju soglasja za nekatere zdravnike, ki sicer sami niso zadoščali pogojem iz internih aktov kliničnega centra,'' je povedal kirurg Tomaž Benedik, sicer zdravnik v postopku, saj je pri drugem delodajalcu delal brez dovoljenja.

Fides: Predlagali bomo izstop iz javnega sektorja
Dodatne zaslužke sicer zdravnikom prinašajo dežurstva, delo v zasebnih in javnih ustanovah. Slovenske bolnišnice so lani po podjemnih pogodbah zaposlenim ali zunanjim sodelavcem izplačale skoraj 15,5 milijona evrov.

126.000 evrov bruto pa je lani zaslužil najbolje plačani zdravnik v kliničnem centru anesteziolog Rade Stanič. Vsak mesec opravi okoli 80 nadur, lani je bil v pripravljenosti okoli 200 ur na mesec - ura rednega dela je plačana okrog 11 evro neto, nadura okrog 16, dežurstvena, nočna, med vikendom in praznikom pa nekaj čez 20 evrov.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin sedanji plačni sistem ocenjuje kot slab, nestimulativen, saj je zdravnik plačan isto, če dela veliko ali pa skoraj nič. "Predlagali bomo izstop iz javnega sektorja," poudarja, Fides pa po njegovih besedah že piše novo kolektivno pogodbo. Minister se s predlogom strinja, vendar meni, da zaradi drugačnega plačila zdravnikov zavarovalnica ne bi smela imeti dodatnih stroškov. Denar pa bi morali privarčevati zdravniki pri zdravilih, materialih in diagnostiki.

Čakalne dobe so večna stiska bolnikov
Eno ali dve leti nista redkost, ko gre beseda o čakalnih vrstah, saj zdravnik določi, kdo bo na vrsti in kdo bo počakal. Bolniki zato iščejo vse bližnjice do zdravljenja, predvsem preko poznanstev. Znan je recept, ki polni žepe zdravnikov - obiščete samoplačniško ordinacijo zdravnika, sicer zaposlenega v javni ustanovi, plačate prvi pregled in vrata v javni sistem so se čudežno odprla.

Tak način se po besedah Biserke Simščič z ministrstva za zdravje uporablja do 20 ali 30 odstotkov bolnikov, predvsem na področju urologije in ortopedije. Podatke so potrdili tudi inšpektorji.

"Na prvi pogled samoplačniške ambulante pomenijo skrajševanje čakalnih vrst, vendar pri marsikateri ambulanti v javnem zavodu pomeni to umetno podaljševanje čakalnih vrst z nepotrebnim naročanjem na kontrolne preglede in s tem pritisk na naročanje v samoplačniške ambulante," meni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin pa je prepričan, da zasebne ambulante ne morejo biti obvod za prehitevanje čakalnih vrst. Ekonomist Maks Tajnikar dodaja, da bi vsak zdravnik za dodatno delo moral imeti odobritev kliničnega centra.

"Sam ne vidim potrebe po zasebnih ambulantah, vidim pa dva razloga za delovanje takih ambulant: zdravniki so želeli bistveno več delati in tudi zaslužiti ter dostopnost do specialističnih dejavnosti," pove minister za zdravje Dorijan Marušič. "Če si nekdo res želi plačati tako storitev, potem pa naj jo plača. Ne sme biti pa to izhod, ko je nekdo v stiski, v krizi," meni. Minister še zagotavlja, da bodo, če bo treba, zamenjali tudi direktorje bolnišnic, v zasebne in samoplačniške ambulante pa ne bo posegal.

Kazni za tiste, ki so bolnike pošiljali ali sprejemali mimo vrste, do zdaj ni bilo, a bodo, predlog je - od 400 do 4.000 evrov za pravne osebe, od 100 do 1.000 evrov za skrbnike čakalnih seznamov.

"Zdravniki goljufajo"
"Zdravniki prihajajo pozneje, evidentirajo odhod ob 18. uri, njega pa že od 14. ure ni bilo. Če bi nadzorovali, bi tretjino delavcev postavili pred disciplinsko komisijo in na koncu bi se zgodilo tako, da bi bil odpuščen direktor, ki je motil delovni proces, drugi bi pa še naprej vegetirali po starem principu," pojasnjuje strokovni direktor Ginekološke klinike v Ljubljani Adolf Lukanovič. Prepričan je namreč, da nekateri zdravniki goljufajo. Medtem ko direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh trdi: "Zdravniki delajo za denar."