Ponudba, ki so jo dobili od Lekarne Ljubljana, je splošna in vezana na njihove programe, na vprašanja, kaj to pomeni kadrovsko, finančno in kakšno bi sploh bilo sodelovanje, pa niso dobili odgovora, pojasnjuje Robanova in dodaja, da so po srečanju z direktorjem Lekarne Ljubljana Marjanom Sedejem stvari vendarle postale jasnejše.
Robanova ugotavlja, da je Lekarna Ljubljana že od vsega začetka imela namen ustanoviti nov zavod, ki bo samostojen, od društva hospic pa pričakujejo le sodelovanje v okviru izobraževanja zaposlenih. V društvu imajo občutek, kot da ne gre le za prevzem, pač pa izgon iz hiše s strani Mestne občine Ljubljana (MOL). Če gre le za to, da Hiša hospic ni prazna in če imata Lekarna Ljubljana in MOL denar, potem je nerazumljivo, da tega denarja ne namenijo društvu, ki bi lahko v Hišo hospic takoj sprejela bolnike. Ustanavljanje novega zavoda bo namreč trajalo veliko dlje, opozarja Robanova.
Kako si v Lekarni Ljubljana oz. novoustanovljenem zavodu Ljubhospicu, k ustanovitvi katerega je ljubljanski mestni svet že dal soglasje, predstavljajo začeti brez znanja in stroke, se sprašuje Robanova in ob tem izpostavlja, da je vse skupaj trenutno videti kot "one man band", saj stroko trenutno predstavljata Sedej in ljubljanski župan Zoran Janković, mestni svetniki pa samo sledijo njunim informacijam.
Razpis za koncesijo
V društvu hospic bodo sicer še naprej delovali na vseh ostalih programih za pomoč umirajočim in njihovim svojcem, ki potekajo po vsej Sloveniji, v programu Hiše hospic pa le, če bodo imeli finančno podporo za neodvisno delovanje. Pred njimi je trenutno vrsta nerešenih vprašanj, kot je inventar hiše, kupljen z donatorskimi sredstvi, pa tudi prijava na razpis ministrstva za delo za podelitev koncesije, na katerega se lahko prijavijo, samo če imajo zagotovljene prostore.
Odprti so za vse alternativne možnosti; tako si ogledujejo tudi prostore v Mozirju, a brez sistemske rešitve in zagotovljenih sredstev ne želijo začenjati še ene zgodbe, kot je bila s Hišo hospic, ki so jo začeli voditi brez stalnega vira financiranja.
Predstavnice Slovenskega društva hospic so še dejale, da društvo deluje že 20 let in je začetnik paliativne oskrbe v Sloveniji. Navedbe, da niso želeli nadzora, odločno zavračajo, saj so imeli že dve reviziji poslovanja, tretja pa se ravno zaključuje, je dejala direktorica društva Jana Runtič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje