“Počutila sem se posiljeno,” je zapisala anonimna mamica in razložila: “Pri vstavitvi vaginalne tabletke me je zelo bolelo in sem zastokala. Vse, kar sem dobila od ginekologinje, je bil napad, češ, kaj stokam.” To je le ena izmed zgodb, zbranih v okviru mednarodne akcije Za humanizacijo poroda.

Ko se rodi otrok, ljudje radi rečejo "samo, da je dete zdravo", a je vedno bolj pomembno tudi, kako je porod doživela ženska. Kot ugotavlja dr. Eva Macun, predstojnica ginekološko-porodnega oddelka v bolnišnici Jesenice, je prav, da je v središču poroda ženska. “Ženska, ki rojeva, je avtonomna oseba, ki se sama odloča o svojem telesu in dojenčku, ki je v njem,” razlaga.

Ne pomeni ne
"'Moram, veste,' je rekla in me ročno odpirala. Grozno je bolelo! Prosila sem jo, naj neha, a me je samo ignorirala,” je zapisala ženska, ki je rodila na Ptuju. “Odšla sem v sobo, ki so mi ji namenili, in se zjokala. Počutila sem se, kot da bi se mi zgodilo posilstvo,” je zapisala porodnica iz Novega mesta. O izkušnji v brežiški porodnišnici pa je anonimna mama zapisala: “Dali so mi infuzijo, v kateri so bili umetni popadki, vendar so mi to povedali šele naslednji dan.”

Po mnenju porodne spremljevalke Willme A. Kolenc je vsaka taka zgodba nedopustna. “Brez dovoljenja porodnice se po zakonu ne sme z njenim telesom početi ničesar,” razlaga dr. Macunova. Društvo za nenasilno komunikacijo se strinja: “Pri vseh posegih je treba spoštovati osebno integriteto porodnice in ves čas ohranjati spoštljiv odnos. To bi morala biti norma.”

Mnoge ženske morajo roditi tudi brez hrane in vode. Po izkušnjah Kolenčeve je to za vsak primer, ker je tešči porodnici lažje dati anestezijo. A pri tem opozarja: “Marsikateri porod se konča s carskim rezom zato, ker se mami ni dovolilo jesti in piti. Ženska, ki med porodom dehidrira, ima lahko resne težave, če pa je sestradana, nima energije, da bi normalno rodila.”

Pravica do poroda
“To niso neke ženske kaprice,” je prepričana dr. Zalka Drglin, predstavnica projekta Naravni začetki, in razlaga: "Gre za pomembne pravice žensk, ki sodijo med človekove pravice, da svojega otroka rodijo varno in dostojanstveno.” Pri tem dr. Eva Macun opozarja, da je odločanje pomemben del poroda, ker ena oblika rojevanja ne more ustrezati vsem ženskam.

Zakon o pacientovih pravicah je jasen: zdravniki morajo spoštovati samostojnost pri odločanju o zdravljenju, človekovo dostojanstvo in njegovo pravico do zasebnosti. To pomeni, da lahko ženske različne posege zavrnejo, po oceni dr. Drglinove pa se jih večina tega sploh ne zaveda, med drugim tudi zato, ker jim porodnišnice ne dajo možnosti odločanja.

Raziskovalka porodne kulture v Sloveniji Drglinova ocenjuje, da se prepogosto uporabljajo rutinsko rezanje presredka, klistiranje, britje sramnih dlak in vaginalni pregledi. Po mnenju Macunove veliko žensk niti ne ve, kakšno porodno izkušnjo bi lahko imele in se zato sprijaznijo z različnimi bolnišničnimi postopki. Dodaja pa, da bi za bolj dostojanstven porod morali vse našteto iz rutine črtati.

Tudi na Unicefu, kjer je nastala pobuda Novorojencem prijazna porodnišnica, se strinjajo, da so ti postopki dopustni samo v primerih, ko so medicinsko upravičeni. “Sicer pa naj porodnice pijejo, po potrebi jedo in se gibajo, ob sebi pa naj imajo tudi psihično oporo drugih oseb,” še dodajajo.

Kot se strinjata Drglinova in Macunova, je porod le potencialno nevaren, v večini primerov pa gre za normalno dogajanje. “Pri tem ženska potrebuje sočutno navzočnost in podporo, le izjemoma zdravljenje,” razlaga Drglinova.

Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da se nikoli ne klistira, brije ali odreka hrana in pijača. Prav tako se nikoli ne sme pritiskati oz. "metati" na trebuh. Pospeševanje poroda z umetnimi popadki priporočajo samo kot izjemo v največ 10 odstotkih porodov.Tudi umetno sprožanje poroda odsvetujejo, čeprav se po rezultatih anonimne ankete akcije Za humanizacijo poroda zdravniki za ta poseg še vedno pogosto odločajo.

“Sodobni problem je hipermedikalizacija poroda. Zmotno je misliti, da moramo vse ženske, ki rojevajo, zdravstveno oskrbeti. Lahko jih samo opazujemo, ker rojevajo in niso bolne,” razlaga Macunova.

Prijaznost je zastonj
V ljubljanski porodnišnici ocenjujejo, da si ženske med porodom najbolj želijo kakovostnega odnosa z izbrano babico. Prav tako med priljubljene možnosti poroda spada porod v vodi, ki pa si ga zaradi doplačila 170 evrov marsikatera porodnica ne more privoščiti. Po mnenju dr. Drglin je to nedopustno in bi država morala omogočiti te storitve vsem ženskam.
Čeprav je za mnoge bolnišnice predrago omogočiti izbrano babico ali pa porod v vodi brez doplačila, pa je, kot ugotavlja Macunova, prijaznost brezplačna. “Tudi če babica skrbi za dve ženski, je lahko pri tem nežna do obeh in bosta obe zadovoljni, četudi ne bosta rodili v vodi,” je prepričana.

Renata Nahtigal, babica v ljubljanski porodnišnici pravi, da ženske kakovost poroda vse manj povezujejo s kakovostjo bolnišničnih storitev, ampak vse bolj z izkušnjo z osebjem. “Porod je kot obisk zobozdravnika  -  če te pričaka prijazno osebje, lahko preneseš tudi hude bolečine,” razlaga porodna spremljevalka Willma A. Kolenc in dodaja: “Zato je pomembno, da je osebje v porodnišnicah prijazno, spoštljivo in nežno.”