"V nosečnosti ni varne alkoholne pijače, ni varne količine alkohola in ni varnega obdobja nosečnosti za pitje alkohola," poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Vsaka alkoholna pijača, v vsaki količini in v vsakem obdobju nosečnosti namreč predstavlja zdravstveno tveganje za zarodek ozirom za še nerojenega otroka.

Alkohol je namreč teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov pri zarodku. Alkohol se v človeškem telesu presnavlja v acetaldehid, ki je toksičen in škodljiv za vse organe ter sisteme v telesu. Pri zarodku in otroku so ti še na začetku razvoja. Poleg tega alkohol deluje na osrednji živčni sistem in ob dolgotrajni izpostavljenosti vodi v odvisnost. Otroci, ki se rodijo nosečnici s sindromom odvisnosti od alkohola, razvijejo odtegnitveni sindrom ali neonatalni abstinenčni sindrom, otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče.

"Otroci, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni alkoholu, so izpostavljeni tveganju za težave zaradi alkohola že ob rojstvu ali pozneje v življenju," opozarja specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine z NIJZ-ja Barbara Lovrečič. Alkohol prehaja v otroka skozi posteljico v nosečnosti in skozi materino mleko med dojenjem. Zarodek in še nerojen otrok ne moreta razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi veča in je lahko višja od koncentracije alkohola v krvi matere ter taka ostane tudi dalj časa, je dodala. To otežuje tudi dotok hranljivih snovi in kisika, ki ga zarodek in otrok nujno potrebujeta za zdrav razvoj.

Posledice pitja alkohola med nosečnostjo
Mogoče posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod, ob porodu pa prenizka telesna teža, podpovprečna rast, prepoznan fetalni alkoholni sindrom ob rojstvu, neonatalni abstinenčni sindrom in celo nenadna smrt dojenčka.

Če je plod izpostavljen alkoholu v maternici, se lahko to odraža v primanjkljaju v telesnem in duševnem razvoju, in sicer kot prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje oz. učne težave, ki jih uvrščamo v spekter fetalnih alkoholnih motenj, med katerimi je najtežja fetalni alkoholni sindrom, ki se kaže v značilnih telesnih spremembah, zaostanku v rasti in prizadetosti možganov.

Osebe s fetalnim alkoholnim sindromom pogosto potrebujejo dosmrtno asistenco in kontinuirano zdravljenje ter zdravstveno oskrbo zaradi najrazličnejših zdravstvenih težav. Njihova pričakovana življenjska doba je krajša, kakovost življenja pa slabša, poudarjajo na NIJZ-ju.

Na 10.000 rojstev 15 otrok s sindromom
Natančnih podatkov o razširjenosti prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav zaradi uživanja alkohola v nosečnosti ali med dojenjem ni na voljo, deloma tudi zato, ker vse oblike spektra alkoholnega sindroma niso prepoznane. A po ocenah strokovnjakov deset odstotkov žensk v splošni populaciji pije alkohol med nosečnostjo, ena od 67 teh nosečnic pa bo rodila otroka s fetalnim alkoholnim sindromom. To pomeni, da se na vsakih 10.000 rojstev rodi 15 otrok s tem sindromom.

Po podatkih NIJZ-ja se je v Sloveniji v zadnjih petih letih rodilo pet otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola. V istem obdobju je bil sindrom odvisnosti od alkohola zaznan pri kar 200 porodnicah.