19. maj je bil kot svetovni dan družinskega zdravnika prvič razglašen leta 2010 – letos poteka pod geslom Gradimo prihodnost z družinskimi zdravniki. Ta se poveže z letom zdravstvenih delavcev 2021, ki ga je razglasila Svetovna zdravstvena organizacija. Njihova prihodnost naj bi bila oprta na sodelovanje znotraj lastnih in interdisciplinarnih timov, partnerstvo s pacienti, uporabo novih tehnologij in na vsakega posameznika, so sporočili iz Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije.

Pooblaščenka za stike z javnostjo združenja zdravnikov družinske medicine Nena Kopčavar Guček je povedala, da so obremenitve družinskih zdravnikov med epidemijo za skoraj 100 odstotkov večje kot prej. Epidemija pa je po njenih besedah samo povečevalno steklo za težave, na katere opozarjajo že vsaj pet let. "Imamo izračun, da bo do leta 2024, upoštevaje vse upokojitve, med zdravniki družinske medicine manjkalo najmanj 240 zdravnikov. Evropska unija glede na njihovo povprečje ocenjuje, da nam že v tem trenutku manjka 300 zdravnikov družinske medicine glede na število prebivalcev," je dodala.

Poklukar: "Cilj je zagotoviti razbremenitev in povečati dostopnost"

Minister za zdravje Janez Poklukar je ob svetovnem dnevu osebnih zdravnikov poudaril njihovo vlogo, prizadevanja in nesebičen trud med epidemijo covida-19 ter se jim za to tudi zahvalil. "Slovensko zdravstvo je dokazalo, da se zmore odlično odzvati na izredne razmere, brez polne podpore osebnih zdravnikov nam to ne bi uspelo," je zapisal.

Poklukar je v čestitki osebnim zdravnikom poudaril, da je bila osnovna zdravstvena dejavnost med epidemijo posebej obremenjena. Poleg redne dejavnosti, ki je bila le deloma prekinjena, so osebni zdravniki zagotavljali vse odvzeme brisov za testiranje na okužbo z novim koronavirusom ter vzpostavili točke za izvajanje hitrih antigenskih testov. Prav tako so v okviru primarnega zdravstvenega varstva zagotovili vse potrebno za izvedbo cepljenja prebivalstva proti covidu-19.

Čeprav ima Slovenija zelo dobro delujoč sistem primarnega zdravstva, po katerem se zgleduje marsikatera druga država, to ne pomeni, da pred njo ni skupnih izzivov, je ocenil minister. V zadnjem času je bilo izvedenih kar nekaj dejavnosti, ki predstavljajo razbremenitev zdravnikov, kot so urejanje bolniških staležev do treh dni neposredno v odnosu delodajalec-delavec, podaljševanje napotnic in trajnih napotnic, uvedba možnosti storitev na daljavo, kot pomoč in podpora osebnim zdravnikom pri rednem delu v času pandemije.

Prav tako je imenoval delovno skupino za razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti z nalogo priprave predloga kratkoročnih rešitev in osnutka razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti. "Naš cilj je, da zagotovimo razbremenitev družinskih zdravnikov in drugih zdravnikov, ki delajo v primarnem zdravstvenem varstvu, s čimer se poveča dostopnost do osebnega zdravnika," je dodal v zapisu na spletni strani ministrstva.

"Vsak trenutek je pravi za ukrepanje, a to bi morali storiti predvčerajšnjim"

Nena Kopčavar Guček, sicer tudi sama specialistka družinske medicine, je ob tem poudarila, da je stanje družinskih zdravnikov v državah ključno vplivalo na to, kako jih je prizadel covid-19 in kakšne so bile žrtve. "Tiste države, ki so imele slabšo kadrovsko zasedbo in slabše kompetence na tej ravni, so imele veliko večje žrtve. Za primer bi dala Italijo," je dejala.

Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji že 72 odstotkov vseh družinskih zdravnikov izgorelih. "To nas močno skrbi. Ne samo zaradi zdravstvenega stanja teh zdravnikov, ampak tudi zaradi dostopa bolnikov do zdravnikov družinske medicine. Vsak trenutek je pravi za ukrepanje, tudi če bi morali, splošno znano, to storiti že predvčerajšnjim," je opisala stanje.

Dogodek ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov bo virtualno potekal v petek ob odprtju 46. dvodnevnega strokovnega srečanja timov v osnovnem zdravstvu.