Na Koroškem nujno medicinsko pomoč v sodelovanju z zdravstvenimi domovi in regijsko bolnišnico na terenu izvaja poseben zavod, Zdravstveno reševalni center Koroške (ZRCK).
"S 1. aprilom se za Koroško pravzaprav ne spreminja nič. Nobena izmed trenutno delujočih enot se ne ukinja in ne zapira, ampak delujejo naprej," je po sestanku v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec povedal državni sekretar Denis Kordež.

Odgovore na to, kakšna bo končna oblika delovanja, pa bodo prinesli sestanki, ki trenutno potekajo, je dodal in pojasnil, da gre za drugi korak napovedane reorganizacije sistema, za regijski pristop in upoštevanje lokalnih specifik.

"Zagotoviti moramo predvsem to, da zdravniki, ki delujejo v tem sistemu, niso preobremenjeni, da se te obremenitve enakomerno porazdelijo. S tem moramo zagotavljati nemoteno in enakovredno razporejeno dostopnost do storitev za vse ljudi," je dejal Kordež. Glede pridobivanja in stimuliranja kadra, ki ga sicer povsod primanjkuje, pa se po njegovih besedah še v letošnjem letu pripravljajo ukrepi, prek katerih bodo lahko na najbolj obremenjenih deloviščih zdravniki bolj stimulirani in boljše plačani.

Urgentni center

Na sestanku v slovenjgraški bolnišnici, na katerem so poleg vodstva bolnišnice sodelovali še vodstvo Zdravstvenega doma Slovenj Gradec in župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, so sicer govorili predvsem o delovanju urgentnega centra, ki je umeščen v prostore bolnišnice, pri organiziranju dela v njem pa se že nekaj časa pojavljajo težave.

Kot je pojasnila strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Natalija Krajnc, urgentni center že nekaj let ne deluje v začrtani popolni funkciji, saj že od leta 2020 nimajo več enote za hitre preglede, ki je sicer nujni del vsakega urgentnega centra.

Ta enota je bila do takrat umeščena v bolnišnico, aktivnosti pa so izvajali zdravniki primarnega zdravstva, večinoma Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, ki je v neposredni bližini bolnišnice, medtem ko se zdravniki ostalih enot nujne medicinske pomoči v regiji v to dejavnost niso vključevali. Problematiko so tudi ministrstvu za zdravje poudarili že večkrat.

Vse več bolnikov prihaja brez napotitve

Krajnc ob tem opozarja še, da se v urgentnem centru spopadajo z vse večjim deležem bolnikov (do 40 odstotkov), ki prihajajo v bolnišnično urgentno službo brez napotitve, pa tudi s primeri, ko so bolniki povsem neustrezno napoteni, kar se je še zlasti izrazilo v zadnjih dveh letih.

Ocenjuje, da se nujna zdravstvena obravnava odraslih in pediatričnih bolnikov širše Koroške slabša. "Je parcialno umeščena v majhne in kadrovsko komaj zmogljive enote nujne medicinske pomoči po več občinah, razdrobljena, kar se odraža tudi na več zaznanih primerih kritično visokega tveganja zaradi nestrokovne obravnave kritično bolnih oseb v teh enotah in napačnih odločitvah pri napotitvah na obravnavo, kar pa dodatno še poslabšuje neustrezno izvajanje medbolnišničnih nujnih prevozov v naši regiji, ki jih izvaja ZRCK," je še opozorila strokovna direktorica bolnišnice.

Pristojni bodo pogovore v zvezi z organizacijo dela v slovenjgraškem urgentnem centru nadaljevali. Predvidoma se bodo naslednjič sestali v manj kot mesecu dni in opredelili časovne roke za to, da se delovanje tudi enote za hitre preglede ponovno vrne v bolnišnico.

"Ker urgentni center lahko deluje samo, če ima vse enote – enoto za hitre preglede, enoto za poškodbe in enoto za bolezni – na enem mestu in da imajo tudi pacienti jasna navodila, kdaj, h komu po kakšno obliko pomoči," pa je glede tega še dodal Kordež.