"Težav je veliko, ampak nobena izmed njih ni tako alarmantna, da bi lahko rekli, da bo razpadel sistem primarnega zdravstvenega varstva," je na novinarski konferenci po večurnem srečanju z vodstvi zdravstvenih domov poudaril Fakin, ki je sestanek sklical po vedno glasnejših opozorilih primarnih zdravnikov o njihovi obremenjenosti.

Kot je pojasnil minister, so mu direktorji navedli vrsto težav, ki jih poznajo že iz preteklosti, na primer preobremenjenost zdravnikov na določenih lokacijah in administrativne ovire. Na srečanju so po Fakinovih besedah ugotovili, da za izboljšanje primarnega zdravstva lahko naredijo še veliko. Med drugim je minister napovedal prenovo obračunskega modela, izboljšanje informacijskega sistema in prenos nekaterih administrativnih obremenitev z zdravnikov na diplomirane medicinske sestre, na primer predpisovanje pripomočkov za inkontinenco. Direktorji se po njegovih besedah strinjajo tudi s selektivnim nagrajevanjem, torej da bo tisti, ki bo naredil več, tudi dobil višje plačilo.

Ključni glavarinski količniki
Ključna točka sestanka pa so bili po ministrovih besedah glavarinski količniki, ki na nasprotne bregove postavljajo ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ter zdravniške organizacije. Po oceni Fakina bo potrebna njihova prevetritev, saj da so se v dogovorih v preteklosti znižali prehitro. Prav tako meni, da je potreben dogovor s sindikati o redefiniciji standardov.

Vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ-ju Radivoje Pribaković Brinovec je pojasnil, da se število družinskih zdravnikov povečuje. Trenutno je v Sloveniji 950 specialistov družinske medicine in 315 specializantov. Med njimi je veliko mladih zdravnikov, a je hkrati močna tudi skupina zdravnikov, starejših od 55 let. Ob tem je prepričan, da lahko s skrbnim načrtovanjem in usmerjanjem mladih zdravnikov v specializacijo družinske medicine obdržimo ugodne trende. "Obremenitve pa je treba vzeti resno. Zahtevnost dela se povečuje, zdravniki delajo tudi v dežurstvih," je še poudaril Pribaković Brinovec.

"Smo daleč od razpada sistema"
"Smo daleč od tega, da bi lahko govorili o razpadu sistema, je pa to dejavnost, ki zahteva dodatno pozornost," je dodal direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar. Direktorji so po njegovih besedah opozorili predvsem na neenakomerno obremenjenost timov, do selitve od najbolj obremenjenih zdravnikov k tistim manj obremenjenim pa ne prihaja. Za bolj uravnovešeno obremenitev je po njegovi oceni potrebna sprememba modela financiranja ambulant.

Na to je opozoril tudi generalni direktor ZZZS-ja Marjan Sušelj. Obračunski model ne rešuje vseh posebnosti slovenskega zdravstvenega sistema, zato bo treba v prenovi upoštevati varovalke, ki bodo sistem pokrivale čim bolj ustrezno, je še ocenil.

Minister z netočno izjavo o številu bolnikov na zdravnika
Ministrstvo za zdravje je sklicalo novinarsko konferenco na temo primarnega zdravstva, na kateri pa ni sodeloval nihče, ki dela v primarnem zdravstvu, ali kdo, ki bi lahko govoril v imenu bolnikov, so bili kritični v Sindikatu PRAKTIK.UM in dodali, da je to podobno, kot da o razmerah v šolstvu ne bi smeli priti do besede učitelji, otroci in starši.

Ob tem so opozorili tudi na neujemanje nekaterih ministrovih izjav z njihovimi podatki. Izjava, da na leto 300 bolnikov od 1800 opredeljenih sploh ne pride k zdravniku ter da to pomeni, da ima zdravnik 1500 bolnikov na leto, s katerimi dela, kar je pa približna zahteva Fidesa, je za sindikat nesprejemljiva. Strokovni normativi namreč znašajo 1200 opredeljenih oseb oziroma 1.500 glavarinskih količnikov na posameznega zdravnika. "Misel, da od 1.800 bolnikov 300 bolnikov ne obišče zdravnika družinske medicine v posameznem letu je brezpredmetna, saj je upoštevana v glavarinskih količnikih. Za vsakega bolnika, ki v posameznem letu ne pride, obstaja težko bolan posameznik, ki je obravnavan tudi po 50-krat na leto. Razmišljanje ministra je podobno, kot da bi rekli, da bolnišnice niso obremenjene, ker več kot milijon in pol Slovencev vsako leto ni hospitaliziranih."

Kot še poudarjajo v Sindikatu PRAKTIK.UM je leta 2009 ZZZS financiral 857 timov družinske medicine, leta 2019 pa financira 914 timov družinske medicine. V desetih letih se je število timov družinske medicine tako povečalo zgolj za 6,7 odstotka.

Čebašek-Travnik: Kaj bo s kakovostjo in varnostjo storitev?
Na Fakina je javno pismo danes naslovila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik, ki ministra sprašuje, ali res verjame, da bo z novim obračunskim modelom mogoče obdržati zdajšnjo raven družinske medicine. Prav tako se sprašuje, kaj bo s kakovostjo in varnostjo zdravniških storitev. "Namesto teh nas obremenjujete z administrativnimi opravili, katerih glavni namen je nadzorovati količino in ne kakovosti našega dela," je zapisala.

"Danes nismo slišali niti besede o tem, kako boste v družinsko medicino privabili mlade zdravnike. Niti besede o tem, da vas skrbi za bolnike, ki še nimajo izbranega zdravnika in ki jih je po naših podatkih vsaj za dve srednje veliki slovenski mesti," je še bila ostra Čebašek-Travnikova, ki obenem poudarja, da so se pripravljeni pogovarjati z ministrstvom, a le kot enakopravni in enakovredni sogovorci.