Član Fidesove pogajalske skupine Gregor Zemljič je v izjavi po koncu pogajanj ocenil, da večjega približevanja na nadaljevanju pogajanj niso dosegli, nekoliko dopolnjen vladni predlog pa tako rekoč ostaja enak kot pred tremi tedni ob začetku pogajanj.

Po poročanju Večera vlada sicer med drugim ponuja dodatne štiri plačne razrede zdravnikom na začetku karierne poti, med katere sodijo zdravniki brez specializacije po sekundariatu, tisti brez specializacije z licenco, zdravniki sekundariji in specializanti. Najvišje uvrščenim zdravnikom specialistom in zobozdravnikom bi plače zvišali za 12 odstotkov. Vključili so tudi nova delovna mesta, ki jih določa novela zakona o zdravniški službi, na primer zdravnike brez specializacije z osnovno licenco, ki bi začeli v 41. plačnem razredu.

Glede ponudbe je Zemljič dejal: "Kar je za sindikate nedopustno, je to, da ne rešuje niti akutnih nesorazmerij, ustvarjali bi pa nove, predvsem med zdravniki oziroma zobozdravniki." Kot je dodal, je že zdaj zelo tanka meja hierarhije v timu med izkušenim zdravnikom in mlajšimi kolegi, ki pri starejših iščejo nasvete in pomoč pri reševanju zahtevnejših primerov. "Z vladnim predlogom bi jo še stanjšali, če ne celo izbrisali," je opozoril.

Z vladno stranjo se razhajajo tudi glede časovnice. Kot je dejal Zemljič, vlada obljublja stebre za zdravstvo znotraj plačnega sistema z januarjem 2024. Opozoril je, da se obljubljene rešitve zamikajo v prihodnost, nevzdržno stanje pa je treba rešiti zdaj. "Če je prioriteta vlade zdravstvo, bi morali v tem trenutku po zgledu držav v okolici, ki so po covidni krizi dvignile plače, plače zaposlenim v zdravstvu pri nas dvigniti za 50 odstotkov. S tem bi takoj dali jasen signal, da ima vlada resne namene z zdravstvom in da lahko v miru počakamo na sistemske spremembe, ki bi bile potem izpeljane 1. 1. 2024," je dodal.

Pogajanja sicer nadaljujejo prihodnji teden, ko minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pričakuje protipredloge in komentarje sindikatov. "Mi smo se pripravljeni pogajati. Pričakujemo, da vladna stran prisluhne našim argumentom. Edini argument vlade trenutno je, da več denarja ni na voljo. V ta argument ob takem stanju v javnem zdravstvenem sistemu ne moremo privoliti," pa je poudaril Zemljič.

Pogajanj o kolektivni pogodbi za zdravnike se poleg predstavnikov največjega zdravniškega sindikata Fides udeležujejo tudi drugi reprezentativni sindikati. Vladimir Lazić iz Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam je povedal, da se danes vsebinsko do predloga ministrstva še niso opredeljevali, to bodo storili do prihodnjič. "Tisto, kar je pomembno za nas sindikate, podpisnike kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, je, da na sistem v zdravstvu gledamo kot celoto. Kakršni koli predlogi, ki bi se nanašali na dvig plačnih razredov, se morajo odražati tudi pri vseh drugih zaposlenih v zdravstvu in sociali," je dejal.

Podobno je povedala tudi predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, ki sicer meni, da so razmeroma blizu dogovoru in da bodo pogajanja "v dobro vseh zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu" končali do konca novembra.

Pogajanja o tarifnem delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike so sledila podpisu stavkovnega sporazuma med vlado in Fidesom sredi oktobra. Vlada se je s sporazumom zavezala, da bo ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja oblikovala do 1. aprila prihodnje leto in ga nato do 30. junija vložila v zakonodajni postopek.

Glavna zahteva sindikata ob napovedi stavke je sicer bila izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Kot pa je Zemljič dejal ob podpisu sporazuma, v sindikatu razumejo argumente vlade, da je omenjeni sistem eden od temeljnih sistemov državotvornosti. "V tej fazi smo se morali strinjati, da izstop v pravem pomenu ni mogoč niti teoretično," je dodal.